Poslovil se je France Bernik

V ponedeljek, 27. aprila 2020, so s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) sporočili, da se je v 93. letu za vedno poslovil akademik, literarni zgodovinar in pisatelj France Bernik. Med letoma 1992 in 2002 je bil predsednik SAZU, od leta 2003 pa njen častni član. Leta 1997 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije, leta 2005 je postal častni meščan Ljubljane.
Bernik se je rodil 13. maja 1927 v Ljubljani. Realno gimnazijo je končal v Ljubljani leta 1946, diplomiral je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz trinajste (slavistične) študijske skupine leta 1951. Do l. 1957 je bil asistent za slovensko literarno zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti, tedaj je bil izključen iz političnih razlogov in tri leta in pol brez zaposlitve. Od leta 1961 do 1972 je bil tajnik in urednik Slovenske matice, od 1972 do 1999 v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik). L. 1971 je postal nazivni docent, 1977 nazivni izredni profesor, 1984 nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti.
Njegova znanstvena skrb je bila slovenska književnost, zlasti 19. in 20. stoletja, in sicer v evropskem kontekstu. Med prvimi se je po drugi svetovni vojni obrnil proti pozitivizmu, proti sociološkim, ideološkim in drugim redukcionizmom. Pri razlagi poezije je uveljavil notranji pristop z imanentno interpretacijo, pozneje tudi novejše metode, pri raziskavah pripovedne proze pa dognanja sodobne narativistike, so zapisali na spletni strani SAZU.
Objavil je več kot 400 znanstvenih in strokovnih razprav in prispevkov v nacionalnih in mednarodnih revijah. Napisal je 16 knjig: Lirika Simona Jenka (Ljubljana, 1962), Fran Levec (Ljubljana, 1965), Cankarjeva zgodnja proza (Ljubljana, 1976), Simon Jenko (Ljubljana, 1979), Problemi slovenske književnosti (Ljubljana, 1980), Tipologija Cankarjeve proze (Ljubljana, 1983), Ivan Cankar – Monografska študija (Ljubljana, 1987), Slovenska vojna proza 1941-1980 s soavtorjem Marjanom Dolganom (Ljubljana, 1988), Slowenische Literatur im europäischen Kontext (München, 1993), Študije o slovenski poeziji (Ljubljana, 1993), Ivan Cankar – Ein slowenischer Schriftsteller des europäischen Symbolismus (München, 1997), Obzorja slovenske književnosti (Ljubljana, 1999), Spektrum ustvarjalnosti (Ljubljana, 2004), Simon Jenko – Monografija (Maribor, 2004), Slovenska akademija znanosti in umetnosti – Od 1992 do 2002 (Maribor, 2005), Ivan Cankar – Monografija (Maribor, 2006). Predaval je na številnih znanstvenih posvetovanjih doma in v tujini, posebej na univerzah v Zagrebu, Beogradu, Trstu, Celovcu, Innsbrucku, Giessnu, Marburgu/Lahn, Bonnu, Frankfurtu/Main, Göttingenu, Münstru, Würzburgu, Mannheimu, Dresdnu in Trierju. Bil je častni član ZRC SAZU (1995), Slavističnega društva Slovenije (1996), Ameriškega biografskega inštituta (Raleigh, 1996) in Društva za slovenistične študije v ZDA (1997) ter častni doktor Univerze v Mariboru (2002).
Prejel je nagrado Sklada Borisa Kidriča (1975), naziv ambasador RS v znanosti (1994), Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju literarnih znanosti (1999). Med odlikovanji omenimo še red dela z zlatim vencem (1987), Recherche de la Qualité Mednarodnega reda sv. Fortunata (1993), zlatna povelja humanizma – povelje decenije (Sarajevo, 1993), Eques commendator Ordinis sancti Gregorii Magni (Vatikan, 1996), zlati častni znak svobode Republike Slovenije (1997), naziv častni meščan glavnega mesta Ljubljana (2005) in avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda (2010). Še lani sta mu Interdisciplinarni doktorski program Ameriške študije Filozofske fakultete v Ljubljani in Center za irske študije Inštituta za anglistiko in amerikanistiko na dunajski univerzi podelila priznanje za življenjsko delo na področju slovenske literarne zgodovine in kritike.
France Bernik je rad zahajal tudi na Primorsko, med nas goriške Slovence. Večkrat je bil ugleden in zelo dobrodošel gost med nami. Udeležil se je marsikatere naše kulturne prireditve v Galeriji Ars in v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. S pokojno prof. Lojzko Bratuž ga je vezalo iskreno prijateljstvo, saj ju je družila neomajna ljubezen do našega literarnega ustvarjanja in seveda jezika.
Bog naj mu bogato povrne za ves trud, ki ga je vložil v natančno strokovno delo, s katerim je prispeval k boljšemu poznavanju naše literature.

Akademik in nekdanji predsednik SAZU

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme