Tržaška

Popotnik in umetnik s kamero Aljoša Žerjal

Popotnik in umetnik s kamero Aljoša Žerjal

Piše Davorin Devetak / Slavil 90 let vsestransko ustvarjalnega življenja

Delov fotograf Jože Suhadolnik je nemara izbral pravšnji kader, ameriški plan z nasmejanim večnim mladeničem in kamnitim filmskim kvadratom v ozadju. Veder obraz s stotimi elegantnimi gubami, ki ponazarjajo neštete sledi popotovanj svetovljana, ki je s kamero obkrožil svet. Tako se predstavlja v Sobotni prilogi Dela 9. junija tržaški filmski umetnik Aljoša Žerjal in Patricija Maličev izrisuje res lep portret njegove edinstvene življenjske in umetniške poti. Tudi Primorski dnevnik se je oddolžil z res prisrčnim portretom “zadnjega romantika” izpod peresa Sare Strnad, 22. maja, na njegov 90. rojstni dan. Za podrobnejši vpogled v to svojevrstno filmsko odisejado vse naslavljam na omenjena zapisa, nastala iz pogovorov z omenjenima časnikarkama, ki ne prikrivata navdušenja in očaranja, ki ju doživlja pravzaprav vsakdo, ko pride v stik s temperamentnim sogovornikom.
Patricija Maličev navaja v članku oceno filmskega kritika revije Stop Mihe Bruna: “Aljoša Žerjal – neustavljivi popotnik, človek, ki ga privlačuje eksotika tako, da jo s kamero lovi in beleži na obrazih ljudi in v zarisih pokrajin, v Aziji, v Latinski in Srednji Ameriki, po Evropi. Definicija je tesna. Aljoša je veliko več. Živahen, energičen, radoveden, komunikativen. Je umetnik”. Kljub temu pa se uredniški naslov na vrhu strani glasi “Amaterski filmar”. Seveda se ne strinjam s to oznako.
Spominjam se, kako smo ga pri Kinoateljeju daljnega 1995, na 10. Film Video Monitorju – “Film Petih Slovenij”, uvrstili v t. i. pregled filmske “Pete Slovenije”, zdomske in zamejske, skupaj z evropskimi, hollywoodskimi in argentinskimi deli. Leta 2003 je prišla nagrada Darko Bratina in v letošnjem letu mu namenjamo kar dve pobudi. V zadnjem času je bilo kar nekaj stikov z njim. Mateja Zorn, Martina Humar in Dora Ciccone so bile navdušene nad obiskom na njegovem domu, kjer so si ogledale del filmskega arhiva, ki ga bo podaril in zaupal v varstvo Kinoateljeju. Tako je nastala zamisel za večdelni Kinoateljejev jubilej umetnika ob njegovi 90-letnici, od posebnega večera 23. maja v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači do predvajanja njegovih biserov v sklopu “Nagrade skozi čas”, na letošnjem festivalu Poklon viziji, z gostovanjem oktobra v Slovenski kinoteki v Ljubljani.
Če se vrnemo h kroniki divaške “fešte” v rojstni hiši prve naše zvezde, Ite Rine, bi omenil izredno veselo in razposajeno vzdušje, katerega režiser je bil sam slavljenec (na posnetku). V nabiti prekrasni kraški kinodvorani so Aljoševi prijatelji vseh let in narodnosti uživali ob zopetnem ali prvem ogledu njegovih klasikov, digitaliziranih filmov formata 8 in super 8 mm in tudi novejših elektronskih. Naj jih kar naštejem: Saline portic, Piccole trombe, Albero di Natale, Krušerce, Čas ne izbriše, Kras v mojih spominih, Zmaj, Začelo se je tako, Martina, Forma viva, I trogloditi, Exibition, Mexico, Tibet, Il libro di pietra Peru’, Krvava svatba, 1918. -2018.
Kdor želi poglobiti, ima na voljo monumentalno knjigo z DVD-jem Filmsko ustvarjanje Aljoše Žerjala, od 8-milimetrske do digitalne kamere, ki je izšla pri ZTT 2012 (tudi v italijanščini). Na 313 straneh velikega formata je Massimiliano Fabris s pomočjo samega Žerjala uredil osnovne informacije in posnetke najzanimivejših del. Lahko preberemo spremna besedila Mare Debeljuh, stalne sodelavke, in občasnih komentatorjev njegovih portretov, kot so pisatelja Cergoly in Magris za slikarja G. Brumattija oz. L. Rosignana, kritika Giulio Montenero in Magda Jevnikar za Spacala oz. Černigoja in Podrecco v Revoltelli. Aljoša je tudi prefinjen ljubitelj glasbe, od velikih sovjetskih skladateljev Prokofjeva in Šoštakoviča dalje, in to mojstrsko uporablja v svojih filmih. Knjigo je Aljoša posvetili prvi ženi Mariucci in staršem.
Iz tega izbora se razume, da je kopica filmov, ki je požela ogromno nagrad po vsem svetu, nastala v italijanski verziji, saj je avtor z uradnim imenom Alessio Zerial od nekdaj član krožka Club Cinematografico Triestino in zato znan in cenjen tudi med italijanskimi someščani, v državnem in mednarodnem okviru. To se je lepo videlo tudi na večeru v Divači, ko je v svojem značilnem žargonu pripovedoval v obeh jezikih svoje filmske prigode in izkušnje.
Naj mi bo dovoljena osebna nota. Kdor je videl posnetek srečanja Aljoše Žerjala s škedenjskimi osnovnošolci na Primorskem dnevniku 23. 5. 2018, je med mladimi obrazi lahko opazil ženo Evo Medvešček, sestro Anico in vrstnika Ivančka, s katerim se Aljoša pozna iz šolskih klopi, ko sta kot razposajena mladinca uganjala šale v času fašizma. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

03.07.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!