Ponovno je med nami Jambor

Kdor je bil v mladih letih aktiven član velike skavtske družine, kot jo je imenoval prof. Ivan Theuerschuh, se je srečal z glasilom tržaške skavtske organizacije, Jamborom. Ciklostilirani mesečnik je med šolskim letom redno izhajal in s svojimi vsebinami seznanjal bralke in bralce s skavtskimi novicami, poročal je o delovanju te mladinske organizacije in o skavtskih taborih ter podvigih, objavljal pa je tudi članke duhovnega, družbenega ali drugačnega značaja, ki so lahko zanimali širši krog bralcev. List je redno izhajal nekako do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja, nato je izšlo še nekaj občasnih številk ter je slednjič prenehal izhajati. Zato lahko zapišemo, da je bilo za marsikoga pravo presenečenje, da so skavti in skavtinje, ob letošnjem Dnevu spomina, 25. februarja, v Gorjanskem, prinesli domov sveže tiskano 1. številko oživljenega Jambora, skupnega glasila Slovenske zamejske skavtske organizacije – SZSO, ki se nam predstavlja v tiskani obliki na kar 48 vsebinsko pestrih in zanimivih straneh, ki so jih razdelili na sedem sklopov. V uvodniku Energični galeb piše: “Jambor, ki ga imate v rokah, je nastal iz želje in potrebe, ki jo je opazilo deželno vodstvo SZSO, da zopet obudimo naše glasilo. /… / To izdajo spremlja kopica želja… želja po rednem spremljanju dogajanja v naših stegih. Želja po deljenju lepih izkušenj, misli in pričevanj. Želja, da bi voditelji imeli na voljo nekaj na kožo napisanega materiala, želja, da bi vzbujali izzive, ki jih metodologija zastavlja vsaki veji”. Iz teh vrstic lahko razberemo, da so stvarne potrebe narekovale oživitev glasila.
Pod glavo ‘V meni je…’ Prizadevna medvedka objavlja duhovno misel, ki nas že z naslovom Bodi luč nagovarja in vabi, da smo v okolju, kjer živimo “tista (luč), ki sveti, tudi ko je težko”, in da se zavemo, kako je “post lahko čudovit čas”. Nepredvidljivi orel opozarja bralce na razne pobude, ki nastajajo v okviru delovanja škofijske Mladinske pastorale na Tržaškem za nadgrajevanje in utrjevanje vere v domačem in širšem okolju. Program goriške nadškofije na področju mladinske pastorale pa osvetljuje Bistrooki gams, ki med drugim izpostavlja, kako se Cerkev pripravlja na sinodo z naslovom Mladi vera in razločevanje poklicanosti, ki si jo je izrecno zaželel papež Frančišek.
Rubrika Časovnica je namenjena objavi poročil o delovanju organizacije od najmlajše veje volčičev in volkuljic do dogodkov, v katerih so protagonisti najstarejši člani organizacije ali celo vodstvo. Tudi bralec, ki ni spoznal skavtizma, bo užival ob branju poročil, saj bo razbral, kako najmlajši s pomočjo igre in naukov iz Kiplingove Knjige o džungli spoznavajo svet in se naučijo delovati v ‘krdelu’ – skupini. Kako člani starejše veje izvidnikov in vodnic ob raznih podvigih in pobudah, kot so lahko sprejem luči miru iz Betlehema, prestopijo v starejšo vejo, pri orientacijskih igrah, duhovnih obnovah, izletih, pohodih in drugih podvigih pridobivajo dragocene življenjske izkušnje, ki jim pomagajo, da dorasejo. Čeprav strnjen po obliki je poln informacij članek o deželnem občnem zboru, saj bomo v njem izvedeli za zahtevne izzive, s katerimi se soočajo voditelji, saj pripravljajo nov ‘deželni vzgojni načrt glede na dejanske potrebe voditeljev’.
Geslo Vedno modro povezuje načelne članke o filozofiji skavtizma. Tako Vestna vidra pod naslovom Zakaj prav skavt? ugotavlja, da je ustanovitelj Baden Powell zavestno izbral besedo skavt, da bi označil osebo, ki zna aktivno opazovati okolje, v katerem živi, in poiskati ustrezne odgovore. Uredništvo napoveduje, da bodo odrasli skavti v vsaki številki Jambora objavili skavtsko zgodbo iz preteklih let. Tokrat Rožmarin obuja spomin na nastajanje in prva leta izhajanja Jambora.
Geslo najstarejše skavtske veje, ki povezuje zadnje letnike višješolcev in starejše, je ‘služiti’ in pod tem geslom lahko najprej preberemo tehten članek, ki ga je napisal Navihani tiger. Pod naslovom Cankar in njegova vizija za Katalonijo in za Evropo zelo nazorno analizira sporočilo, ki ga je v Trstu pred sto leti izrazil Ivan Cankar. Avtor ugotavlja, da je danes nacionalno vprašanje še vedno aktualno, kot to dokazujejo dogodki v Kataloniji, vendar ocenjuje, da okoliščine Kataloncem niso naklonjene, čeprav so zreli za svobodo, in obžaluje, da je tudi Evropa pri tem odpovedala, saj “Evropa, ki ima v posamičnih narodih svoj temelj, na katalonskem primeru zanika svoje korenine, ker se boji novih Katalonij”. Mladi bodo več dragocenih izhodišč za soočenje z življenjskimi izzivi našli v bogatem intervjuju s profesorjem zgodovine in filozofije, a tudi alpinistom, Jernejem Ščekom, ki ga objavlja Jambor. Ob pogovoru, ki se plete okrog hoje v gore in plezanja, se razvije tudi globlja misel o vsebini, o filozofiji tega početja, saj je hoja, “ta izbira”, kot jo imenuje, “danes velika alternativa v družbi, v kateri živimo. Zato govorim o vzgojnosti”.
Zadnji del glasila je namenjen metodološkim člankom. V rubriki Vedno pripravljen, se pod mentorstvom Nepredvidljivega orla naučimo, kako se lotimo duhovne misli in kako se naučimo sestaviti večerno molitev. Nadalje nam glasilo svetuje, kako si lahko izdelamo preprosto, a učinkovito netivo, ki je dragoceno zlasti, če moramo zakuriti v deževnem vremenu. Vod Pand predstavlja svoj podvig o znakovnem jeziku, volčičem in volkuljicam pa pod naslovom Kar najbolje Romantična puma predlaga izdelovanje igrač in kuharske podvige. Člani najmlajše veje pa se bodo lahko zabavali tudi z izpolnjevanjem raznih igric. Medtem ko z objavo članka o Pticah na našem vrtu spoznamo, kako volčiči tudi marljivo ‘lovijo plene’, kot se izražajo njihovi voditelji, ko jih na ta način spodbujajo, da pripravljajo nekakšne samoupravne ‘učne ure’ za ostale člane.
Kot se spodobi za vsak list, so zadnje strani namenjene zabavi. Kratkočasnice so naslovili te strani, na katerih se sproščeno nasmejemo ob branju smešnic Kabaretskega srnjaka in samoironičnega zapisa Prizadevne medvedke o tem, kako se je omožila z zamejskim skavtom in tako spoznala našo stvarnost. Oživili pa so tudi zgodovinsko rubriko Ipše dixit! , ki je zabavala tudi prejšnje generacije bralcev Jambora. Čisto zadnje strani glasila nam predstavljajo pravilnik, ki ga je uredništvo sestavilo za tekmovanje Pišemo za Jambor, in koledar dejavnosti do sredine maja.
Lepa misel, ki je vzeta iz najnovejše Martelančeve knjige, in nasvet za branje skleneta to prvo številko oživljenega Jambora, ki mu seveda želimo srečno pot in veliko toplih odzivov med bralci.
MR

Po večletnem molku spet glasilo Slovenske zamejske skavtske organizacije

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme