Ponosni na šolsko zborovsko piramido!

SCGV Emil Komel / Prvi koncertni večer v nizu Snovanj

Ob svoji 70-letnici je SCGV Emil Komel na prvem koncertu spomladanskega niza glasbenih večerov Snovanja, ki jih organizira skupno z Arsateljejem, predstavil sadove več kot 15-letnega procesa, uresničitev sanj nekdanjega ravnatelja, prof. Silvana Kerševana, izobraženca z daljnoročno vizijo in neizmerno ljubeznijo do mladih. V avditoriju goriškega sedeža tržaške univerze v ulici Alviano v Gorici so namreč 19. maja nastopili Otroški pevski zbor, Mladinski pevski zbor, Mladinska skupina in Mešani mladinski pevski zbor, ki nosijo ime po Emilu Komelu: to so štirje sestavi iz t.i. šolske zborovske piramide, ki predstavlja nekakšen unicum daleč naokrog in na katero je glasbena šola (in goriška javnost nasploh!) upravičeno ponosna. Gre za ambiciozen didaktični načrt, ki že vrsto let utira pot kakovostni pevski vzgoji na različnih starostnih stopnjah. V otroškem zboru pojejo otroci, ki so nedavno stopili v osnovno šolo, v zboru “najstarejših” pa so poleg študentov že mladi, ki se po univerzitetnem študiju spopadajo s prvimi delovnimi izkušnjami. Ker je vsak sestav živ in dinamičen organizem, tudi vsak izmed zborov živi svoje življenje, v katerem skuša neprenehoma napredovati. Pri vsem tem igrajo seveda odločilno in nezamenljivo vlogo zborovodje, ki spadajo v mlajši rod zamejskih dirigentov, čeprav imajo za sabo tudi 20 in več let plodnih izkušenj.

Zborovska piramida je z leti postala pomembna referenčna točka za zborovsko petje ne le na Goriškem, temveč tudi širše, je uvodoma povedala ravnateljica Alessandra Schettino. Topel aplavz je izzvala, ko je obudila spomin na prof. Kerševana, ki je sanjal o zborovski piramidi, ki je imel rad mlade in je danes, “kjerkoli že je”, gotovo zelo ponosen nanje. Slab mesec po njegovi smrti, v začetku junija 2012, mu je tedanji otroški zbor v isti dvorani v ulici Alviano občuteno zapel v spomin.

Glavno besedo na večeru so seveda imeli pevci. Pred občinstvo je najprej stopil Otroški pevski zbor Emil Komel; ker je zborovodja Damijana Čevdek Jug zbolela, ga je tokrat vodil David Bandelj, sicer dirigent Mašanega mladinskega pevskega zbora, ki je nastopil kot zadnji. Vmes sta svoje pesmi odpela še Mladinski pevski zbor z zborovodjo Matejo Černic in Mladinska pevska skupina, ki jo vodi Mirko Ferlan. Vsak izmed sestavov, ki je predstavil domiselno izbran in zaokrožen program (otroški in mladinski zbor ob klavirski spremljavi Matjaža Zobca), je prav poseben: vsak ima tudi svoje soliste, ki izstopajo, in svoje značilnosti, vsem pa je skupen neprestan razvoj, zaradi česar ob vsakem nastopu vedno znova presenečajo. Istočasno rastejo iz skupnih korenin in sanj, kar so pevci vseh štirih sestavov skupno dokazali s sklepno Pesmijo primorske mladine na besedilo Ljubke Šorli v uglasbitvi Zorka Hareja in priredbi Patricka Quaggiata. Predsednica SCGV Komel Franca Padovan se je za čudovit večer zahvalila “super-dirigentom in super-pevcem”, ki so “naš zaklad”. Kaj ta zaklad pomeni “najstarejšim” pevcem, pa so ti sami povedali, ko so v intermezzih prebirali svoje misli. “Zame je zbor šola. Tu se učim popravljati napake, poslušam kritike, moj cilj pa je ta, da gradim znanje in postajam vedno boljša.” “Zbor je zame skupina prijateljev, ki jih združuje veselje do petja in ki znajo posredovati svoje občutke preko glasbe. Skupina ljudi, ki so vedno na razpolago za pogovor, objem, poglede, nasmehe.” “… ko se med ta iskrena prijateljstva vmeša še ljubezen do glasbe, pride na dan magija, ki nas še dodatno dopolnjuje in povezuje.” “Ko sem prvič šla na pevski teden, sem imela v mislih le zabavo; zdaj si svojih petkov ne predstavljam več brez vaj.” “Sprva smo se v zboru družili kot pevci, zdaj smo pa družina.” “Najprej sem pela zato, ker me je zanimalo, potem sem pela zato, ker mi je bilo všeč. Danes pa enostavno ne znam več nehati.” “Najlepše v zboru je, ko se med koncerti že 15 let ustvarja ta magija, s katero ustvarjamo lepo glasbo in jo podarjamo poslušalcem.” “Zbor so zame tiste solze, ki privrejo na dan po uspešno opravljenem tekmovanju in ki pridejo direktno iz srca.” “Toliko ur petja, smeha, pa tudi resnosti. V vseh teh letih sem s temi ljudmi ustvarjal spomine in doživel mnogo. Že 15 let bogatijo moje življenje.” “Želim, da bi imel vsak tako skupino, ki je skupaj že 15 let in ki dopoldne trpi, popoldne pa se veseli po dobrem koncertu, na katerem je pustila goro emocij. Kljub padcem, vzponom, kljub temu da mora fantovski del pokazati puncam, kako naj pozirajo za fotografijo, so me naučili, kaj pomeni ekipa, spoštovanje, dihanje eden z drugim na odru, kaj se pravi prijatelj, predvsem pa, kako biti človek v glasbi. Hvaležen sem, da sem del te skupine.”