“Pomembno je, da smo navzoči”

Piše: DD Fotografije: DD

Gorica / 18. Okusi ob meji

Okusi ob meji so z okrog 340 stojnicami iz 40 svetovnih držav s petih celin med 21. in 24. septembrom privabili v Gorico – po ocenah goriške občinske uprave – okrog 600 tisoč obiskovalcev iz Furlanije Julijske krajine, bližnjih dežel in Slovenije, pa tudi od drugod. Prireditelji enogastronomskega dogodka so bili namreč posebno zadovoljni, ker je bilo med gosti slišati tudi druge evropske jezike. Največja in najbolj odmevna mestna poulična prireditev, ki je tokrat potekala osemnajstič, naj bi namreč, to si želijo prireditelji, postala vedno bolj mednarodna, naslednje leto pa že načrtujejo, da bi jo, tudi v vidiku EPK2025, razširili tudi na Novo Gorico in bi tako postala čezmejna. Tedaj naj vsa Goriška – po besedah župana Rodolfa Ziberne – razkaže svoje bogastvo in modrost domačih proizvajalcev, ki se lahko ponašajo s številnimi odlikami, ter tako “izkaže svojo dvojno dušo enega samega, neponovljivega evropskega prostora”.

O vlogi Goriške na deželni in širši ravni je bil govor že na četrtkovem uradnem odprtju, ko se je vreme kljub nenaklonjenim napovedim le usmililo mesta ob Soči in podarilo sončen začetek Okusov z res številno udeležbo ljudi od vsepovsod. V t.i. Parku okusov na dvorišču občinske palače so bili pri rezu traku navzoči številni predstavniki oblasti in krajevnih uprav, v prvi vrsti guverner FJk Massimiliano Fedriga z odborniki Sergiom Emidiom Binijem, Pierpaolom Robrtijem, Sebastianom Callarijem in Cristino Amirante. Govor je bil o tem, kako Gorica s svojimi Okusi (prav tako kot Trst z Barkolano, Videm s Friuli doc in Pordenon s Pordenonelegge) odločno prispeva k prepoznavnosti dežele; sploh pa, da veliki mestni praznik spreminja Gorico v pravo prestolnico srečanj med kulturami, kjer se razlike ne brišejo, temveč ovrednotijo.

Pod večer je v mestnem središču, pred sedežem Trgovinske zbornice v Ulici Crispi, zaživela tudi Slovenska vas s stojnicami nekaterih zamejskih združenj in velikim šotorom Zveze slovenske katoliške prosvete. Tudi tega odprtja, na katerem so spregovorili predsednik ZSKP Miloš Čotar, župan Ziberna in generalni konzul RS v Trstu Gregor Šuc, so se v prijetnem in sproščenem vzdušju udeležili vidni predstavniki oblasti in našega družbenega življenja. Nekaj glasbenih točk so ponudili trije trobilci in dva kitarista s SCGV Emil Komel.

Tik pred koncem Okusov, v nedeljo zvečer, smo v Slovenski vasi, ki je bila ves čas živa in živahna, obiskali posamezne stojnice in se pogovorili z nekaterimi izmed teh, ki so tam neutrudno delali.

Matjaž Pintar, predsednik Kulturnega društva Sabotin iz Štmavra, je nad izidom letošnje izvedbe zadovoljen: kljub muhastemu vremenu še ne pomni, da bi že prvi dan imeli toliko gostov. “To nas je resnično presenetilo.” Delno so razočarani, ker občinska uprava letos ni dovolila glasbe v živo: “Pod našim šotorom so štirje zaplesali, pa so jih redarji takoj ustavili. Prepovedali so glasbo v živo in ples! Nikdar se ni zgodilo nič hudega, nikdar se ni nihče pretepal ali kaj podobnega, in vendar … Prejšnja leta smo imeli kakšno glasbeno skupino ali ansambel, ki so seveda privabili še več ljudi, zlasti mladih. Vmes je kdo kaj povedal, ljudje so se radi ustavili. In bilo je lepo! Res ne razumemo, zakaj to letos ni bilo možno.” Pintar je bil vseeno zelo vesel s sodelovanjem udeleženih društev, “vzdušje je super”. Gostom so ponujali njoke z raco ali merjascem, merjasca s polento in dunajski zrezek s pomfrijem za otroke, kot pijačo pa vino iz osmice Salomon v Rupi, za katero skrbi Luka Feri, ki ima trte v Štmavru. Pintar je izrecno pohvalil ekipo mladih pomočnikov, zlasti skupinico 15-16-letnic, ki so se vrstile pri točilni mizi in kasi. Skupno pa je pod štmavrskim šotorom delovalo okrog 20-25 oseb, “drugače bi bilo nevzdržno, saj imamo tudi družine in službo”. Po 8. uri zjutraj so namreč že pripravljali prostor in tam bili prisotni vse do 2. ure ponoči, ko so začeli zapirati in pospravljati.

Cristian Lavrenčič, predsednik SKD Hrast iz Doberdoba, je tudi rad delil z nami svoje dobre vtise. “Prva dva dneva smo zaradi vremena sicer malo podvomili o uspehu Okusov, čeprav je odprtje priklicalo kar nekaj obiskovalcev. Zadnja dva dneva pa je bilo povpraševanje res veliko, nadoknadili smo to, kar smo morda zamudili v četrtek in petek. Očitno se je razširil glas o naših palačinkah … Delali smo kot po tekočem traku. Bilo je zelo utrudljivo, pa tudi zabavno.” Vzdušje med člani društva je bilo res prijetno. Tudi letos so ponujali slane in sladke palačinke (z marmelado, orehi ali nutello), nato kmečko pivo Mateja Ferfoglie, pa še teranov liker in kavo. Res številni so se torej za sladico radi ustavljali pri Doberdobcih. V nedeljo so imeli pred ‘šankom’ kar nekajmetrsko vrsto ljudi. Med njimi je bilo res veliko Italijanov, “po naglasu iz Veneta, tudi takih, ki so z zanimanjem spraševali o naši stvarnosti, o tem, kaj dela ‘slovenska vas’ v Italiji … Radi smo jim marsikaj povedali in razložili.” Tudi Doberdobcev je bilo nekaj nad 20, “določili smo izmene, v trenutkih največje gužve nas je tu delalo tudi po 10. Lepo je bilo občutiti društveno vzdušje, pripravljenost si pomagati, skupaj doseči cilj.”

Predsednica društva F.B. Sedej iz Števerjana Ilaria Bergnach in odbornica Petra Ciglič sta nam v prijetnem pogovoru povedali, da so Brici pod svojimi šotori ob lepem vremenu imeli pravi naval ljudi, “Slovenska vas je zelo lepo uspela, utrditev skupne ‘blagovne znamke’ je bila zelo pozitivna”. Društvo se je z Vinoteko Števerjanski griči predstavilo na Okusih že več kot desetkrat, “sodelovanje je utečeno, saj v Števerjanu sodelujemo tudi na dogodku Likof. Isti ljudje smo v obeh ustanovah. Na Okusih vinarji, člani vinoteke, ponujajo naša vina (izpraznili so okrog 400 steklenic!), člani društva pa ponujamo pohanega divjega prašiča (porabili so kar 66 kg mesa!) in narezek. O hrani se sicer dogovarjamo z vinarji, saj se mora dobro ujemati s primernimi sortami vin.” Briško vino je “vžgalo tudi letos, gostje so ga zelo cenili. Pomembno je, da so pri točilni mizi prisotni sami vinarji, ki znajo obiskovalcem marsikaj povedati in strokovno razložiti.” Dela ni mankalo, v različnih izmenah so se vrstili, veliko dobre volje so prinesli zlasti mlajši. “Pohvaliti moram vse, ki so nam pomagali, tudi mlade. Čeprav smo utrujeni, je bilo lepo, znali smo se tudi zabavati,” je dejala Ilaria. “Vzdušje je bilo na splošno zelo dobro, kljub vremenu. Ko je deževalo, so se mnogi zatekli pod veliki šotor, kjer so se radi ustavili dalj časa,” je dodala Petra.

Predsednik ZSKP Miloš Čotar je imel ob koncu Okusov mešane občutke: “Truda je bilo ogromno, odgovornosti tudi, smo pa veseli, da smo trmasti, da vztrajamo in še vedno verjamemo v to, kar delamo. Imamo pa nekaj pomislekov: zakonodaja je vedno bolj zahtevna, težko je jo interpretirati.” Kot so že poudarili, “je za nas pomembno, da smo navzoči. Lokacija je pomembna, strateška, želimo jo ohraniti. Če se ji odpovemo, je ne bomo več imeli. Zato ni poti nazaj. Že zaradi tega moramo vztrajati.” Tudi Čotar je kritično ocenil prepoved glasbe v živo: “Naša zveza sloni na kulturnem delovanju. To, da nismo mogli dovoliti mladim, da bi kaj zaigrali, nas je obubožalo našo ponudbo. Je že res, da je šlo za enogastronomsko manifestacijo, in vendar bi morala imeti tudi malo več družbene razsežnosti.” Poleg tega se Čotar sprašuje o identiteti praznika in viziji občine: “Sodeluje 40 držav, zanima me, koliko je ‘pristnih’ in koliko takih, ki samo ponujajo tujo hrano. Visoke enogastronomije ni, velik praznik za mlade tudi ni, saj ni bilo glasbe v živo. Tudi čezmejni značaj prireditve je pod vprašajem. Občina naj se vpraša, kam plove …” In vendar je Slovenska vas zaživela v osrčju mesta “kot največja prostovoljna družina, ki se je izkazala s takimi razsežnostmi in takim pogumom. Hvala Bogu imamo veliko prijateljev od blizu in daleč, ki nas vsako leto obiščejo, na nas so navezani. Tokrat smo si na poseben način prizadevali, da bi se predstavili s poenotenimi meniji, z enotno grafiko in plakati, na vse šotore smo dali naziv ‘Slovenska vas’ in zastavice. To se je odražalo tudi v tesnejšem sodelovanju med člani društev. To mi je bilo v veliko veselje. In ta koncept skupnega projekta lahko še utrdimo.”  

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme