“Pomembno je, da se z otroki pogovarjamo!”

Piše: APE

NŠK / Iztok Spetič gost na zadnjem srečanju projekta Šola za starše

V Oddelku za mlade bralce v Narodnem domu v Trstu je v četrtek, 24. marca 2022, potekalo zadnje srečanje projekta Šola za starše, ki ga prireja Narodna in študijska knjižnica. V sklopu letošnjega projekta so lahko udeleženci prisluhnili predavanjem številnih  strokovnjakov. Matejka Grgič in Susanna Pertot sta spregovorili o dvojezični vzgoji, Simona Pajk je predavala o veščinah, ki naj bi jih otrok usvojil do 12. leta starosti, o najstništvu sta predavala Leonida in Albert Mrgole, o modelu odgovornosti pri otrocih in odraslih pa je spregovoril Jani Prgić. Na četrtkovem srečanju je psiholog in Gestalt psihoterapevt Iztok Spetič predaval o čustveni vzgoji in pomenu čustev pri otrokovem odraščanju.

Čustva je opisal kot razvojno najstarejša ter kot množico fizičnih občutkov in aktivacij ter miselnih predstav. Ko čutimo določeno emocijo, jo čutimo v telesu. Čustva so tudi baza vseh psiholoških težav, ki jih lahko kdo ima. Psiholog je priznal, da v današnjem času največkrat opaža to, da si vsak od nas nikoli ne vzame dovolj časa, da bi se vprašal, kako se počuti. Pomembno je, da se vprašamo, kaj čutimo, tudi fizično, in da temu damo ime. Ko se to tiče otrok, je zelo pomembno, da otrok sam najde in dodeli čustvu določeno ime. Vprašati se moramo tudi, kaj potrebujemo v tistem trenutku. Pomembno je, da določena čustva doživimo in da dobimo način, kako odreagirati. Ko govorimo o otrocih, je pomembno, da jim pomagamo pri spoznavanju oz. percepciji čustev in določimo, katero besedo bomo uporabili za to čustvo. Poleg tega je treba otrokom tudi  nuditi možnost, da doživijo določeno emocijo; pri tem je dobro, da stojimo otroku ob strani. Bistveno je, da o čustvih govorimo, predvsem pa da jih doživimo.  Če pa bomo čustva skrivali in o njih ne bomo govorili, bodo ta narasla in nadzor bo vedno težji.

Ko se otrok razburi ali pa fizično odreagira na določeno situacijo, ga morajo starši oz. tisti, ki je z otrokom, vprašati, kaj se mu dogaja, tako da skupaj ozavestijo potrebo. Otroci večkrat ne vedo, kako bi razložili, kaj se jim dogaja. Pri tem jim lahko pomagamo, če jih vprašamo, kje npr. čutijo jezo. Številne raziskave so dognale, da vsi, ne samo otroci, čutimo določene emocije v določenih delih telesa. Zelo pomembna emocija je tudi frustracija. Danes je ta minimalna, ker je tehnologija tako napredovala, da so nekatere dejavnosti zelo enostavne. Otroci tako ne razvijejo  frustracije in so prikrajšani za nekatera doživetja. Otrokom lahko pomagamo izraziti čustva z glasbo, s pravljicami ali pa z risanjem. Risbe so večkrat projekcije čustev in doživetij.

Glavno je, da se z otroki pogovarjamo in jim pomagamo izraziti čustva in emocije. Čim mlajši je otrok, tem bolj potrebna je  vloga staršev.

Psiholog Iztok Spetič je ob koncu opozoril, da so na spletni strani državne zbornice psihologov na voljo številni nasveti, kako se z otroki pogovarjati o današnji situaciji oz. vojni v Ukrajini.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme