Intervju

Pomembno je, da se udeležimo volitev!

Pomembno je, da se udeležimo volitev!

Piše Jurij Paljk / POGOVOR: Lojze Peterle

Slovenskega politika Lojzeta Peterleta našim bralcem in tudi širši javnosti ni potrebno posebej predstavljati, saj ga poznamo že od časov, ko se je Slovenija šele pripravljala na osamosvojitev, bil pa je tudi prvi premier slovenske demokratične vlade. Gospoda Lojzeta Peterleta od nekdaj cenimo tudi zato, ker nas, ki živimo v Italiji, ceni, nas pozna že desetletja, prihaja k nam v goste in vedno pomaga, če le more. Zato ne pretiravamo, če zapišemo, da je naš prijatelj.

Pred vrati so evropske volitve, na katerih se bo Lojze Peterle v Sloveniji spet predstavil kot kandidat za evropskega poslanca. Kot do zdaj ostaja zvest krščanskim demokratom, Novi Sloveniji. Sami lahko neskromno potrdimo, da ga v Bruslju cenijo, poznajo, in je eden tistih slovenskih politikov, ki ima ugled in odprta vrata povsod po Evropi in v svetu.
Predvsem pa je Lojze Peterle prepričan Evropejec, človek, ki je vedno verjel v evropske povezave, veliko naredil zanje in zato tudi na svoji spletni strani prepričano zapiše: “Čas ni primeren za male igre in taktiziranja, prav tako ne za kozmetiko. Gre za veliko igro na velikem gradbišču nedokončane gradnje. Ne potrebujemo novih kriz, katastrof, najmanj pa razpada Zveze, da bi še enkrat prišli do spoznanja, kako zelo jo potrebujemo… Doživel sem razdeljeno Evropo, čas ponižanega dostojanstva posameznikov in celih narodov, meja, omejitev, blokad in prepovedi. Zato vem, za kaj se zavzemam in kaj je treba braniti… Pomembno se mi zdi, da Evropska zveza ni samo odgovor na zunanje nevarnosti in izzive, ampak jo hrani predvsem notranja volja po kakovosti sožitja in sodelovanja, ki noče vrnitve izključujočih nacionalizmov, sovraštva, strahu in političnih policij”.
Na pogovor je gospod Lojze Peterle rad pristal, in sicer ob nedavnem in nepričakovanem prijateljskem obisku na Travniku v Gorici, ko je z našim uredništvom spil kavo in se zadržal v lepem pogovoru več kot uro časa.

Najprej vas prosim, da nam poveste, zakaj moramo na volišča na volitve za evropski parlament!
Vsak, ki pravi, da ne bo volil, ker ga politika ne zanima ter da politika ni zanj, je že storil politično dejanje. Ne voliti preprosto pomeni prepustiti odločitev nekomu drugemu. V demokraciji tistemu, ki se je odločil, da pride na volišče. Pomembno je, da se udeležimo volitev, saj ne želimo, da odloča nekdo namesto nas. Pomembno je, da izrazimo in povemo svoje mnenje. Evropske volitve so priložnost, da povemo, da bi še vedno radi živeli v miru, da bi imeli skupni trg, priložnost za delo, izobraževanje po Evropi ter živeli brez notranjih meja. Vse to in še veliko več nam omogoča Evropska zveza, Evropski parlament pa je edina neposredno voljena evropska institucija. Poslanci smo predstavniki 500 milijonov Evropejcev in Evropejk.
V poslanski skupini Evropske ljudske stranke ste poslanec Evropskega parlamenta od leta 2004, ko je Slovenija postala članica povezave. Preprosto in povedno lahko torej rečemo, da imate zelo dolgo kilometrino. Kako se je Evropska unija spremenila v tem času?
Leta 2004 je bilo skoraj romantično. Evropska zveza je bila v gospodarskem in političnem vzponu, zadihala je z obema pljučnima kriloma. Potem je finančna kriza razkrila pomanjkljivosti evropske zgradbe, sledila je grška kriza, v težavah so se znašle tudi Portugalska, Španija in Ciper. Sledila je begunska kriza, nato še teroristični napadi. Na vse to Evropska zveza ni bila navajena in je morala iskati rešitve. Krize so dale poleta populizmu in nacionalizmu. Brexit je samo eden od izrazov tega. Ob vsem tem so oslabele sile političnega centra, ki so postavile Evropsko zvezo. K temu odhaja generacija voditeljev, ki so doživeli vsaj en totalitarizem. Čeprav so se Ciper, Grčija, Španija in Portugalska gospodarsko pobrale, smo priča šibki politični enotnosti. Evropska zveza mora premisliti, kaj in kako učinkovito delati skupaj. Samo dobro delujoča zveza si lahko povrne zaupanje državljanov in odigra vlogo na svetovnem odru, ki izgleda precej drugače, kot je bilo leta 2004 ali še pred petimi leti.
Kar se kilometrine tiče, jo jemljem kot dodano vrednost. Več kilometrov pomeni tudi večji doseg. V Evropskem parlamentu imajo največji vpliv poslanci z daljšo kilometrino.
Zadnje čase se tako v Italiji kot v Sloveniji med ljudmi vse bolj uveljavlja mnenje, da je Bruselj kriv za vse, v Italiji se celo izgovarjajo, da nekaterih zadev pač ne morejo urediti, ker Bruselj tega ne dovoli, ne povedo pa, da vse članice izglasujejo neki dogovor, zakon, uredbo. Razložite nam malo to!
Popolnoma enake argumente poslušam v Sloveniji. Včasih so se slovenski politiki izgovarjali na Beograd, danes se na Bruselj. Res je, da je približno 80 odstotkov nacionalne zakonodaje sprejete v Bruslju, a ta ne nastane z diktatom, temveč z usklajevanjem držav članic in tistih, ki predstavljamo evropske državljane. Ne pozabimo, da so pri oblikovanju evropske zakonodaje sodelovali tako italijanski kot slovenski ali britanski politiki. Gre za manipulacijo in iskanje zunanjih nasprotnikov, namesto da bi pometli pred svojim pragom in najprej uredili težave doma. Bruselj nima samo belgijske barve, ampak barve vseh držav članic.
Sami zelo dobro poznate stanje po širni Evropi in v svetu, nam lahko razložite, zakaj prihaja do vse večje podpore skrajnim političnim gibanjem, strankam, ki so vse prej kot demokratične?
Vzrokov za tako sliko je več. Prej smo že omenili krize in pomanjkljivo učinkovitost EZ. Po drugi strani se je Evropska zveza širila, ni pa še postala resnično združena. Poudarek je bil na ekonomiji, duša Evrope, skupno z vprašanjem identitete, je bila postavljena ob stran. Migracije in teror sta na novo odprla vprašanje varnosti. Ko se državljani ne počutijo varne, volijo drugače. Populisti seveda ponujajo gesla, ki kratkoročno prijemljejo. K temu nove tehnologije omogočajo izredno hitro širjenje lažnivih novic. Ne pozabimo na vmešavanje zunanjih igralcev, ki si ne želijo močne Evrope. Za vse niso krivi populisti, ampak tudi proevropske stranke, ki so begunsko vprašanje uporabljale za medsebojno obtoževanje, namesto da bi se zavedale kompleksnosti in strateškega vidika migracij.
Ste velik demokrat, demokracijo od nekdaj negujete, sami lahko to potrdimo tudi zato, ker smo videli v Bruslju, kako zgledno sodelujete s svojimi slovenskimi kolegi, a tudi to, kako si prizadevate za slovensko in širše skupno dobro z drugimi evroposlanci. Kako vam to uspeva in kaj vas pri tem vodi?
Delati dobro za Slovenijo je moja zaveza že iz časov osamosvajanja. Tega se držim tudi v Evropskem parlamentu. Slovenci smo velikokrat obremenjeni s svojo majhnostjo, medtem ko v Evropi ni pomembno, od kod prihajaš, temveč kakšno idejo imaš. Luksemburžana ne boste nikoli slišali govoriti, da prihaja iz majhne države. Začel bo z besedami, da je prišel predstavit dobro idejo, velik projekt in da ga zanima sodelovanje. Ko s takim pristopom deluješ v Evropskem parlamentu, so možne velike zgodbe in uspehi, četudi jih predlaga poslanec iz Slovenije. Ena takih je bil projekt o roamingu, ko smo na moj predlog tedanji komisarki naredili konec dodatnemu plačevanju stroškov mobilnega gostovanja v tujini.
V javnosti ste se vedno predstavljali kot kristjan, ste eden redkih, ki je velikokrat poudaril, da bi se morali kristjani dejavno vključevati v politiko. Nekaj besed o tem.
Krščanstvo me zanima v politiki na način, kot ga je živel Robert Schuman – ne ideološko, ne institucionalno, ampak kot krščanski personalist, z osebno soodgovornostjo za razvoj družbe. Res smo krščanski demokrati leta 1989 nagovorili slovenske kristjane k političnemu delu. Odzvali so se in SKD je zagotovila slovenski pomladi relativno največ glasov (seveda so volili kristjani tudi druge pomladne stranke). Tisti, ki so bili v komunizmu potisnjeni v vlogo drugorazrednega državljana brez političnega vpliva, so odločilno prispevali k zmagi DEMOSa.
Eden od očitkov Evropski uniji je prevelika in pretirana birokratizacija vsega. V Italiji to poznamo zelo dobro, Slovenija je v slabih treh desetletjih stopila tudi na pot tega neznosnega oteževanja življenja posameznika. Kako odgovarjate na te očitke in kaj bi se dalo spremeniti, da bi bilo središče Evropske unije vsem nam, preprostim ljudem, bolj prijazno?
Zame debirokratizacija ni geslo, ampak nuja. V Sloveniji so šle stvari na slabše, pa ne zaradi Evropske zveze, ampak zaradi našega branja evropskih zakonov. V Avstriji, na primer, plača turistična kmetija pavšal, pri nas jo zadušijo s papirji. Pa ne gre samo za turistične kmetije. Birokratski primež je marsikje prehud in duši podjetnost, ali celo naganja podjetne ljudi iz Slovenije (primer Rutar). Seveda je potrebna debirokratizacija tudi na ravni cele EZ.
Eden redkih politikov ste, ki trdi, da Brexit ni glavna tema Evropske unije, da to ne more in ne sme biti, čeprav se zavedate težav, ki lahko nastanejo. Povejte nam kaj več o tem!
Britanci so skočili v bazen brez vode, vendar gre za problem, ki se bo prej kot slej razrešil. Sam še vedno ne verjamem, da bo prišlo do popolnega izstopa. Če se ni zmožna odločiti elita, naj se še enkrat odločijo ljudje. Sedaj so jim posledice znane.
Trdim, da se soočamo z mnogo večjimi izzivi, ki bi jih morali reševati skupaj. Ne moremo živeti v Evropi brez Evropejcev. Prav tako ne moremo živeti v Evropi, ki različno razume vladavino prava ali vprašanje migracij. Tudi ne moremo imeti več Evrope z več raka oziroma manj zdravja. Moje geslo je – najprej zdrava Evropa. Več zdravja lahko dosežemo samo v bolj čistem okolju, z zdravo ekonomijo in z zdravo politiko, ki postavlja v sredino človeka. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

15.05.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!