Pomembni koraki za pravice Sindikata slovenske šole in razpoložljivost konservatorija Tartini

Zasedanje paritetnega odbora

V ponedeljek, 19. septembra, je v palači Dežele Furlanije Julijske krajine potekalo zasedanje paritetnega odbora, ki ga predseduje odv. Marko Jarc. Na dnevnem redu sta bili dve točki: javna predstavitev tajnice Sindikata za slovenske šole Katje Pasarit in predsednika konservatorija Tartini odv. Lorenza Capalda. Tajnica SSŠ je članom paritetnega odbora predstavila težave pri vodenju sindikata in predvsem izpostavila problematike na področju udejanjanja zaščitnega zakona oz. sindikalnih pravic. O delovanju Sindikata za slovenske šole je paritetni odbor že leta 2002 dal pozitivno mnenje, in sicer da ima reprezentativnost, da izpolnjuje vse kriterije in da je zato lahko prepoznan v smislu 22. člena zaščitnega zakona. Dežela FJK je med drugim s sklepom št. 760 z dne 1. aprila 2009 priznala sindikat, a to priznanje je ostalo le mrtva točka na papirju, saj dejansko ne uživa vseh sindikalnih pravic, ki bi jih moral biti deležen. Sindikat ima formalno rekvizite, ki se pa ne udejanjajo v pravice. V paritetnem odboru je nastala obširna razprava, kako v tem smislu postopati. Paritetni odbor je sklenil, da bo zadevo vzel v pretres in da bo na naslednjem zasedanju sestavil pisno poročilo oz. osnutek tega, kar je treba nujno urediti, in kako postopati. Paritetni odbor bo nato dal pooblastilo predsedniku, da bo udejanjil te zahteve oz. načrt, ki ga je odbor sestavil.

Člani paritetnega odbora so na popoldanski seji prisluhnili tudi javni predstavitvi predsednika konservatorija, in sicer glede sprememb novega statuta, ki ga je konservatorij pred kratkim sprejel in je bolj odprt za Slovence. Predstavil je glavne spremembe, predvsem sklad za Slovence na koservatoriju in inštitut, ki bo promoviral slovensko glasbeno kulturo in dediščino. To je zelo pozitivno in v skladu z duhom zaščitnega zakona, je mnenja predsednik Marko Jarc, vendar ni to, kar vsebuje zaščitni zakon, ki predvideva ustanovitev slovenske sekcije na koservatoriju. To seveda konservatorij ne more narediti sam, saj je treba postopati na višji ravni in po vsej verjetnosti spremeniti in sprejeti kak nov zakon, je še dodal Jarc. Pot je še dolga in tudi zapletena. Lorenzo Capaldo je povedal, da so pri konservatoriju naredili vse, kar je bilo mogoče, in so seveda pripravljeni v prihodnosti tudi nadgraditi ponudbo. Predsednik je tudi poudaril pomembno vlogo preakademske glasbene izobrazbe, ki jih ponujata slovenski glasbeni šoli Glasbena matica in Emil Komel. Vlogi šol ostajata bistvenega pomena za slovensko in tudi širšo skupnost, treba pa je razumeti in preveriti, kako bi ti dve šoli eventualno podržavili, kar bi jima dalo več moči. O tej točki paritetni odbor ni nič sklepal, je pa sprejel v vednost stanje in bo nadzoroval, kako se bodo zadeve razvijale.