Pomemben zgodovinski dogodek!

Gorica – Nova Gorica/ 56. državni pohod za mir

Še vedno odmeva dogodek, ki so ga ob koncu leta organizirali v Gorici oz. v dveh Goricah. Mesto, ki ga je pred sto leti prizadela prva svetovna vojna in je v naslednjih letih doživelo gorje ideologij prejšnjega stoletja ter hladno vojno na meji, lahko namreč postane pomembno znamenje oz. laboratorij miru. Zato je Italijanska škofovska konferenca – skupno z mednarodnim katoliškim gibanjem Pax Christi in v sodelovanju s številnimi organizacijami – sklenila, da je zadnji dan leta 2023 v našem mestu potekal 56. državni pohod za mir, nekakšen alternativen način praznovanja silvestrovanja in vstopa v novo leto. Dogodek je bil obenem pomembna promocija Evropske prestolnice kulture 2025 in priložnost, da je italijanska javnost kaj več izvedela o dveh Goricah in naši meji, saj je sklepno mašo v živo predvajala tudi državna TV2000.

Dne 31. decembra so ljudje iz vse Italije, pa tudi Slovenije in Hrvaške v zgodnjih popoldanskih urah – v organizaciji gibanja fokolarov – skoraj napolnili veliko dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž. Veliko je bilo govora o opravljenem delu na meji, zanimiva so bila pričevanja številnih o prizadevanjih za mir, spravo in sožitje. Med drugimi sta govorila tudi nekdanji sekretar na ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Silvester Gaberšček in pa znani primorski duhovnik Vinko Paljk.

Sam državni pohod za mir pa se je začel z zbiranjem “ljudstva mirovnikov” pri Rdeči hiši. Na stotine udeležencev je – pod vodstvom g. Nicole Bana, upravitelja osrednjih mestnih župnij – od tod krenilo, peš ali z avtobusi, do Oslavja. Tam je uvodoma zbrane nagovoril goriški nadškof in državni predsednik Caritas msgr. Carlo Redaelli, za njim pa je državni predsednik združenja Pax Christi msgr. Giovanni Ricchiuti obudil nekaj misli svojega znamenitega predhodnika, msgr. Luigija Bettazzija. Sprevod se je nato spustil v mesto in se najprej ustavil v zavodu Don Bosco, kjer je p. Giovanni Lamanna spregovoril o migrantih in prostovoljcih, ki delajo za mir. Druga etapa je bila na goriškem Travniku, v cerkvi sv. Ignacija: tam je občinska odbornica za EPK Patrizia Artico poudarila, da je Goriška v prejšnjem stoletju doživela dramatične trenutke, in vendar je znala postaviti v ospredje dialog. “Če je to uspelo pri nas, lahko uspe kjerkoli po svetu.” Prof. Luca Grion, filozof in profesor na videmski univerzi, je v natrpani cerkvi spregovoril o letošnji poslanici papeža Frančiška, posvečeni umetni inteligenci in miru. Podčrtal je, da vse bolj potrebujemo digitalni humanizem. Prizadevati si moramo, da bi tudi tehnologija pomagala pri vzpostavljanju miru in pravega človeškega napredka, za to pa je potrebna politična volja. Za mir sta potrebna dialog in sposobnost razumevanja drug drugega, je poudaril. Poenostavljanje informacij vodi v tveganje, dezinformiranje, lažne novice in sovražni govor. Tako imenovani “big tech” oz. velika tehnološka podjetja mimo politike dejansko upravljajo tehnološke inovacije in vedno bolj krojijo naš vsakdan. Zato je nujno politično in zakonito usmerjanje teh pojavov. Sam  Evropski parlament ima lahko pomembno vlogo. Demokracija je danes v krizi, oblast pa je vse bolj v rokah tehnikov. Nujno potrebujemo visoko, odgovorno politiko in jasna pravila, saj umetna inteligenca vpliva na vse, nonote in vnuke, pa če se tega zavedajo ali ne. Potrebujemo sodelovanje, pogum, potrpežljivost, zaupanje v prihodnost in veliko človečnost.

Pohod za mir se je nadaljeval mimo sinagoge, kjer se je množica po pesmi pevskega zbora Seghizzi ustavila v spoštljivi tišini in spominu na pred 80 leti deportirano goriško judovsko skupnost, nato pa do Trga Evrope, kjer je o EU in miru – v slovenščini in italijanščini – spregovoril Silvester Gaberšček (na sliki). Slovenski sociolog in etnolog ter politik se je spomnil, kako je z mamo še kot otrok prvič prešel državno mejo pri Rdeči hiši in na italijanski strani zadihal s polnimi pljuči, razumel, kaj je svoboda. Pod Jugoslavijo je nato večkrat imel tudi mešane občutke, vse do osamosvojitve Slovenije. Nadalje je spregovoril o Evropi, o njenih koreninah in idejnih temeljih, o padcu Berlinskega zidu, o tem, kako lahko danes preživi. Omenil je misli papeža Janeza Pavla II., nekdanjega predsednika Evropske komisije Romana Prodija, karizmatične ustanoviteljice gibanja fokolarov Chiare Lubich, ki so še pred širitvijo EU opozarjali, da mora Evropa imeti tudi dušo, ne pa samo skupnega trga in obrambe. Povzel je misli s foruma mreže prijateljev Skupaj za Evropo, ki združuje 300 gibanj in se je srečal v Temišvari v Romuniji, in z medverskega foruma za dialog in mir na Balkanu, ki je lani poleti v Kopru povezal 180 krščanskih in islamskih predstavnikov ter ambasadorje iz 16 držav od Turčije do Avstrije. Spomnil se je tudi drugih krajevnih osebnosti, ki so delovale v luči sprave, sodelovanja in preseganja meja, med drugimi Ljubke Šorli, Celsa Macorja, Marijana Breclja, Franca Rupnika, Tomaža Pavšiča, pa tržaških škofov Bellomija in Ravignanija, goriških nadškofov Cocolina in De Antonija, videmskega Battistija. Pohod za mir je pomembno simbolno dejanje, govori o tem, da sta za mir potrebna “ti” in “jaz”, da potrebujemo stalno prizadevanje za vzajemno spoznavanje, spoštovanje, prijateljsko sodelovanje. Zato, je poudaril, smo danes “priče in ustvarjalci pomembnega zgodovinskega dogodka”.

Zadnja etapa državnega pohoda je bila v konkatedrali v Novi Gorici, kjer je nadškof Redaelli skupno s kard. Arrigom Migliom, nekaj škofi in številnimi – italijanskimi in slovenskimi duhovniki – daroval sveto mašo. Nadškof je v homiliji povzel vsebino etap pohoda in podčrtal, da je v temeljih nasilja in vojn zloraba svobode v službi sovraštva, zastonjskost zla, na glavo obrnjena ljubezen. Jezus je – ob Božiču – prišel na svet, da bi vse to spet postavil na mesto. Največji zločin, umor Božjega Sina, je spremenil v največje dejanje ljubezni, v ljubezen na križu, da bi nas rešil suženjstva sovraštva. Zato, če želimo mir, ljubimo zastonj, obnašajmo se kot Božji otroci, ki ljubijo, ker so med sabo bratje in sestre! To lahko storimo, če presegamo – fizične in mentalne – meje, ki naj bodo kraji srečanj in sožitja.