“Politik ne sme predavati, mora živeti z ljudmi!”

Pogovor / Marilka Koršič

Marilko Koršič v Gorici vsi dobro poznamo, saj je aktivno vključena v kulturno, družbeno in politično življenje v mestu. V mandatni dobi, ki se izteka, je v občinskem svetu zastopala stranko Slovenska skupnost, po petnajstih letih pa se umika iz aktivne politike.

Kdaj ste se začeli zanimati za politiko? Kdo je bil vaš vzor?

Za politiko se zanimam že od mladih let, saj je bil moj oče vedno politično aktiven, prisoten v SSk in še prej v Demokratski zvezi. Vzor sem imela doma in imela sem tudi veliko srečo, da sem osebno spoznala slovenske veljake, kot sta npr. bila Avgust Sfiligoj in Andrej Bratuž. Ob nastanku SSk sem se začela še bolj zanimati za politiko, vendar lahko rečem, da sem bila bolj aktivna na kulturnem področju. Kultura mi je zelo pri srcu, prepričana sem, da mora biti v politiki zelo prisotna. Kulturen človek se lepo obnaša, je dober do sočloveka, ima skrb za družbene probleme in široka obzorja. Kulturen človek spoštuje tudi druge kulture in tako raste kot osebnost. V vseh letih, ko sem bila aktivno vključena v politiko, sem se teh načel skušala držati.

Kdaj ste bili prvič izvoljeni?

Prvič sem bila izvoljena leta 2007, ko sem se upokojila. Nastopila sem v listi SSk, ki je bila v koaliciji z Oljko. Župan je bil tedaj Ettore Romoli. Tistega leta sem končala svoje delovno razmerje z goriško občinsko upravo in sem lahko bila izvoljena v občinski svet. V službi sem bila namreč v občinski lekarni in zaradi tega bi lahko kandidirala, toda ob izvolitvi bi morala izbirati med službo in mestom v občinskem svetu. Tedaj me je Mirko Špacapan nagovoril, da sem kandidirala. Na začetku mi je bilo vse povsem novo, potem pa sem se hitro znašla, v veliko oporo sta mi bila svetnika SSk Silvan Primožič in Božo Tabaj.

Kako je potekalo delo v občinskem svetu med mandatoma župana Ettoreja Romolija?

Leta 2012 sem bila ponovno izvoljena, tokrat na listi z Demokratsko stranko. Izvoljena sta bila tudi Božo Tabaj in Walter Bandelj, Romoli je stopil v svoj drugi mandat. Župan je bil karizmatična osebnost in je združeval svojo večino, vladalo je določeno spoštovanje, čeprav so bili nekateri v opoziciji bolj glasni. Po značaju je bil nekoliko redkobeseden, za seboj je imel dolgo politično kariero, bil je gospod in priznaval je pravice, ki jih Slovenci imamo na podlagi zaščitnega zakona. Ne morem reči, da je bil posebno naklonjen Slovencem, toda držal se je pravil in na osebni ravni je bil zelo prijazen in spoštljiv.

Tudi v mandatni dobi, ki se izteka, ste v občinskem svetu zastopali stranko Slovenska skupnost. Kakšno je bilo delo v opoziciji in sodelovanje s sedanjim županom? Znano je, da je bilo včasih na občinskih sejah zelo živahno …

Na nekaterih sejah je bilo pestro. Sama sem se odločila, da sem vprašanja vedno postavljala v slovenščini, slovenska beseda pa je svetnika, pripadnika stranke Bratje Italije, tako motila, da je vsakič, ko sem spregovorila, slovesno zapustil dvorano. V resnici smo bili svetniki, ne le slovenski, večkrat deležni zmerjanja in nesramnih, sovražnih besed, Ziberna bi moral v tistih primerih postopati, a tega ni naredil.

Sedanji župan je povsem drugačna osebnost, značajsko je nedvomno bolj odprt, goji prijateljske odnose. Že v drugem Romolijevem mandatu so se z ustanovitvijo EZTS odnosi med občinsko upravo in Slovenci začeli poglabljati – vsi so čutili potrebo, da se moramo drug drugemu odpirati. EZTS ima trenutno pomembno vlogo, čeprav sem prepričana, da bi moralo biti sodelovanje s Slovenijo v Gorici bolj občuteno. Ziberna ni o teh zadevah nikoli poročal v občinskem svetu in to smo zelo pogrešali. Pokazal je veliko navdušenje nad EPK2025, z novogoriškim županom se zelo dobro razume, tega pozitivnega vzdušja pa ni znal posredovati v občinskem svetu. Veliko več bi morali razpravljati o marsikaterem konkretnem problemu. Veliko je neuresničenih projektov, na katere je opozicija stalno opozarjala, župan pa ni imel posluha, zelo slabo je komuniciral s svetniki, predvsem z opozicijo. Od vsega začetka smo mu ponudili sodelovanje, saj je bilo med nami veliko na različnih področjih strokovno podkovanih ljudi, glavne vloge v komisijah pa je namenil svetnikom večine. Nekateri tej vlogi niso bili kos in so jo kmalu opustili, druge komisije pa sploh niso nikoli delovale. Večina ni pokazala odprtosti, izjema so bile včasih ženske – svetnice in odbornice; ne glede na politično pripadnost smo se npr. ob prazniku žena združile in skupaj pripravile uspešno gledališko predstavo. Kasneje je tudi pandemija prispevala k ohladitvi odnosov.

V delo katerih komisij ste bili vključeni?

Vključena sem bila v delo komisije za manjšine, javno varstvo, zdravstvo, enake možnosti, kulturo, varstvo živali … Moram pa priznati, da so rezultati dela teh komisij zelo skromni, marsikatera pa ni nikoli delovala.

Večkrat ste posegli z interpelacijami ali z direktnim stikom z odborniki in občinskimi uradi. Kateri problemi so vam bili najbolj pri srcu?

V zadnjem mandatu sem imela 65 interpelacij. Zanimala sem se za vse težave mesta s posebnim poudarkom na problematikah manjšine. Ukvarjala sem se z vidno dvojezičnostjo, posegla sem, kjerkoli so primanjkovali dvojezični napisi ali niso bile spoštovane pravice manjšine. Prizadevala sem si za ohranitev okenca za Slovence, za prevajalce, zanimala sem se za šolstvo. Glede vidne dvojezičnosti sem bila večkrat deležna kritik, češ da ponavljam vedno eno in isto. Resnično mi ne bi bilo treba toliko opozarjati na to, če bi občinska uprava spoštovala že obstoječa pravila in zakone. Naj poudarim, da so mi pri srcu tudi varstvo okolja in seveda težave mestnega obrobja, porušene hiše, pokvarjena cestišča, pomanjkanje javne osvetljave – nisem se zanimala samo za probleme manjšine!

Kateri so največji uspehi, ki ste jih dosegli v času svojega političnega udejstvovanja?

Zelo sem zadovoljna, da smo v štandreškem vrtcu dobili “pomladni” oddelek ter odprtje v slovenskih jaslih oddelka za otroke od 3 do 12 meseca starosti, da smo Slovenci vključeni v sociopedagoške službe tudi v Gorici, da se goriška občina zanima za slovenska poletna središča. Uspeh so bile tudi postavitev 20 tabel s slovenskimi ledinskimi imeni v Štandrežu, Pevmi in na Oslavju (20 jih še čaka na namestitev!), izdaja delovnega zvezka o prometni vzgoji v slovenskem jeziku in odobritev resolucije Minority SafePack za zaščito jezikovnih manjšin.

Med mladimi je zanimanje za politiko nizko, zelo potrebno pa je, da so s političnim dogajanjem seznanjeni in mogoče tudi vanj dejavno vključeni. Kako naj stranke po vašem mnenju spodbudijo mlade, da se bodo začeli zanimati za politiko?

Zanimanje mladih za politiko je nizko in to je velik problem. V preteklosti so bili vsa društva in organizacije nekoliko vključeni v politično udejstvovanje, imela so večjo družbeno vlogo. Ljudje so se v društvih družili tudi glede na politično pripadnost – danes delujejo na bolj profesionalni ravni, politika pa je ostala izven teh skupnosti. Politiki bi morali biti empatični, morali bi skrbeti za človeka in mlade nagovarjati – človek bi moral biti središče vsega, celotnega političnega udejstovavanja. Prepričana sem, da politik ne sme predavati, mora živeti z ljudmi!

Pandemija je tudi v Gorici pospešila gospodarsko krizo, na dlani je tudi demografski padec, pa tudi vse manjša teža mesta na pokrajinski in deželni ravni. Mesto moramo spet postaviti na noge, zato SSk s svojo listo kandidatov podpira župansko kandidatko levosredinske koalicije Lauro Fasiolo. Kako gledate na njeno strateško vizijo?

S programom Laure Fasiolo soglašam prav tako kot z načinom dela, ki ga je vzpostavila že od vsega začetka svoje politične kariere. Gre za izkušeno osebo, ki je že veliko naredila za Gorico, sedaj pa je iz programov posameznih list, ki jo podpirajo, sestavila skupni program. Gospo Fasiolo označujejo velika odprtost, spoštovanje do vsakega, do vseh kultur – na teh vrednotah sloni njen politični program. Prizadevala si bo za bogatenje odnosov med manjšino in večinskim narodom in za sodelovanje z Novo Gorico, predvsem v luči EPK2025. Gorica mora postati mesto, ki zna prisluhniti vsem kulturam.

SSk ponuja Lauri Fasiolo svoje izkušnje in energije v upanju, da bo mesto končno preseglo ideologije in zgodovinske delitve. Kakšna mora biti vloga Slovencev v prihodnosti mesta?

Vsi upamo, da nam bo Laura Fasiolo še naprej znala prisluhniti, veliko pa je odvisno od nas samih. Slovenci moramo složno nastopati in aktivno sodelovati pri raznih pobudah. Upam, da bo v primeru zmage gospa Fasiolo imenovala več ljudi, ki poznajo oba jezika, ker samo z dobrim poznavanjem obeh jezikov lahko komunikacija steče sproščeno. Srčno upam, da bomo Slovenci v Gorici znali kaj prispevati, predlagati in da bomo pri tem tudi upoštevani. Gospa Fasiolo je že pokazala, da je povsem odprta za tako sodelovanje.

Po treh mandatnih dobah se umikate iz aktivne politike, vsi pa upamo, da boste še naprej spremljali dogajanje in mogoče z nasveti pomagali novoizvoljenim na listi SSk. Kateri so vaši nasveti slovenskim kandidatom?

Umikam se, ker se mi zdi, da je petnajst let politike dovolj. Zelo pozitivno je, da so kandidirali mlajši ljudje, vsi so vredni zaupanja. Svetujem jim, naj imajo vedno v mislih svoje korenine, naj širijo svoja obzorja, naj bodo pozorni na potrebe mesta in seveda vztrajni (vsaj za pet let!). Nasvet bom dala vsakemu, ki me bo za to prosil, vsem sem na razpolago.

Nazadnje bi se rada zahvalila vsem ljudem, ne glede na narodnost ali politično pripadnost, ki so mi zaupali svoje težave in predloge. Vse sugestije, vsa priporočila in vse teme, ki so mi jih postavili, sem upoštevala. Ko sem se sama začela ukvarjati s politiko, sem odločila, da bom šla med ljudi, jim prisluhnila, premislila, preverila, presodila in potem aktivno sprožila debato in poiskala rešitev. Včasih se nam težave ljudi lahko zdijo banalne, za tisto osebo, ki nam je o svojih problemih spregovorila, pa so te lahko življenjsko pomembne. Če kaj narediš za ljudi, če pokažeš zanimanje, čeprav uspeh ni vedno zagotovljen, ti bodo ljudje hvaležni, nastali bodo zaupanje in lepi osebni odnosi. Politik mora biti empatičen, samo tako bodo ljudje čutili, da nekdo skrbi zanje, čutili se bodo del skupnosti.