Poletno branje, bogata ponudba naših založb in ponovno odkrivanje slovenskih korenin

Pogovor / Jana Kalc

Priljubljena knjižna postojanka naše narodne skupnosti v središču Trsta se nikoli ne zapira. Tudi v poletnem času je živahno, sta nam potrdili delavki Tržaškega knjižnega središča Jana Kalc in Sophia Kralj, strastni bralki, ki sta vedno pripravljeni svetovati primerno knjigo strankam, ki obiskujejo ta lep knjižni kotiček na Oberdankovem trgu. Z Jano, ki je januarja prevzela vajeti knjigarne, smo se pogovorili o delu, knjižnih izbirah bralcev in novih izzivih TKS-ja.

Jana, kako si se približala Tržaškemu knjižnemu središču? In kako doživljaš to novo vlogo, ki ti je bila zaupana?

Od nekdaj sem rada zahajala v knjigarne. Že kot otrok sem hodila v tržaško knjigarno in tam listala po knjigah in se odločala, katere bi mi starši kupili, ter jih tudi hitro prebirala. Sanjarila sem, da bi bila knjigarnarica in pisateljica, za slednje pa sem s časom spoznala, da nimam tiste potrebne žilice. Sem pa vedno bila strastna bralka. Po končanem klasičnem liceju sem vpisala in nato tudi zaključila arheologijo, ker me je ta pot privlačevala in je tudi nekako povezana s knjigami, učenjem, branjem, raziskovanjem itd. Nato pa me je vendar pot pripeljala v našo tržaško knjigarno. Ko sem začela postajati bolj samostojna, začela delati itn., sem se po večletnem delu na drugem področju odločila za menjavo. Svoj kurikulum sem pustila v TKS-ju. In res so me v kratkem kontaktirali, da potrebujejo nove moči v knjigarni. To je bilo pred tremi leti. V knjigarni je bila Ilde Košuta, prava institucija na tem področju, ki jo vsi dobro poznajo in je pustila neizbrisen pečat v teh prostorih. Naučila me je res vseh dinamik knjigarne. Vsaj dve leti je namreč treba, da se uvede nova oseba v ta svet knjige. Ne gre zgolj za prodajo knjig, ampak odnos s strankami, založbami, ureditev prostora, prirejanje dogodkov itd. Vse to sem od nje vpijala in se naučila in za to se ji moram toplo zahvaliti, saj je bila zame dragocena šola. Seveda gre zahvala tudi upravnemu odboru TKS, ki mi je zaupal to vlogo.

Zdaj sem pol leta odgovorna v knjigarni, pomaga mi še Sophia, ki je prišla pred enim letom. Na začetku je bilo nekoliko stresno in zapleteno, saj je treba sprejeti nekatere odločitve hitro in z odgovornostjo. Prej sem se posvetovala in mi je nekako vedno nekdo “kril hrbet”. Kar hitro pa sem se zavedala, da sem pravzaprav pridobila vse potrebne kompetence, da lahko knjigarno primerno vodim naprej in stvari rešujem, tudi ko pride do določenih nevšečnosti.

Pred kratkim se je sklenilo šolsko leto, v knjigarni pa se je nekako začelo …

Tako je, šolska sezona se pri nas začne junija in konča tam meseca oktobra, če seveda gre vse po planih. Občasno imamo naročene knjige še do januarja. Nabava učbenikov zahteva kar veliko energije, zato je pravzaprav poletje v knjigarni intenzivno. Starši naročajo knjige in učbenike, te je treba naročiti sproti oz. ko dosežemo zadostno število naročil, saj če bi jih naročili predhodno, bi tvegali, da ne prodamo vseh. Ne vemo namreč, koliko naročil bomo imeli. Pri tem pogosto nastajajo tudi druge komplikacije. Nekatere knjige so na seznamu in v resnici niso še izšle oz. so tik pred tiskom. Na seznamih so občasno kakšne napake in zato jih je treba stalno preverjati, da ne pride do naročila kakšne starejše izdaje učbenika. Vse to lahko zakasni distribucijo in mi smo prvi na udaru, saj se starši pridejo pritoževat najprej k nam, čeprav zamuda ni skoraj nikoli odvisna od nas. 

Živahno poletno dogajanje, torej. Katere knjige pa izbirajo kupci?

Poletno branje je seveda na dnevnem redu. Starši, ki prihajajo naročat šolske učbenike, kupijo tudi kakšno knjigo zase in za otroke. To so v glavnem bolj sproščena branja, veliko povpraševanje je po kriminalkah, pustolovščinah in znanstveni fantastiki. Žepnice so zelo priljubljen format knjige, saj so primerne za na plažo oz. za potovanja. Večinoma pa imajo, predvsem starejši, zelo izbrane okuse. V glavnem jih zanimajo novosti pri naših založbah oz. pri Mladiki, Založništvu tržaškega tiska in Goriški Mohorjevi družbi. Knjig z zgodovinsko tematiko in spomini raznih osebnosti prodamo največ. Tudi publikacij avtorjev iz matice prodamo veliko.

Za otroke imamo tudi bogato ponudbo, razdeljeno po starosti od otroških vse do najstniških let. Tudi to veliko prodamo, predvsem kot dar za rojstne dneve ali različne priložnosti. Najstnike pa redko vidimo v naši knjigarni. Običajno pridejo v spremstvu staršev in takrat opazijo kakšno knjigo, ki jih zanima. Občasno se zgodi, da postane kakšen avtor med mladimi zelo znan, ker je popularen na družbenih omrežjih ali je medijsko zelo odmeven. Takrat pridejo iskat knjigo oz. se pozanimat, ali obstaja tudi prevod v slovenščini, ipd.

Potem imamo nekatere zimzelene uspešnice in avtorje, tako tržaške kot iz matice, ki jih redno veliko prodamo. Stranke so tudi zelo pozorne na knjižne nagrade, kot npr. nagrado kresnik. Večkrat pridejo v knjigarno in sprašujejo po publikacijah finalistov oz. zmagovalca. 

Kaj pa italijanska publika?

Tudi italijanskih bralcev imamo veliko. V glavnem pridejo po učbenike za slovenščino, tako za začetnike kot za poglobitev jezika. Mogoče je zanimivo, da je med njimi več takih, ki so izgubili slovensko identiteto. Zaradi raznih razlogov jim starši niso posredovali slovenskih korenin. V sebi čutijo neko praznino in potrebo, da bi jo zapolnili oz. spet vzpostavili stik s slovenstvom, ki so ga izgubili. Nekateri pa so popolnoma Italijani, a imajo otroke na slovenskih šolah in nočejo ostati pasivni opazovalci. Tudi oni se radi poglobijo v slovensko kulturo in se kaj naučijo. V tem smislu prodamo veliko prevedenih knjig o slovenskih avtorjih oz. tematikah, zelo priljubljene so tudi dvojezične publikacije in že prej omenjeni učbeniki oz. slovenski delovni zvezki.

Knjigarna pa je tudi prostor za predstavitve in razstave …

Točno. Tukaj prirejamo vedno priljubljeno Kavo s knjigo, kjer predstavljamo knjižne novosti naših založb. Zelo uspešna so tudi večerna predavanja v režiji knjigarne, kjer je prav tako govor o naši realnosti, pa tudi o matici.

Čeprav knjigarna ni najprimernejši razstavni prostor, tudi razstavljamo. V glavnem so to ilustracije iz raznih publikacij, ki jih predstavljamo v knjigarni, občasno pa gostimo tudi razstave nekaterih umetnikov tako iz našega kot tudi širšega prostora.

Za konec še kakšna novost?

Pred kratkim smo odprli Facebook stran, kjer objavljamo novice o knjižnih novostih in vabimo na naše dogodke. Družbena omrežja so danes namreč zelo pomembna, saj ljudje večkrat pridejo v stik z informacijami, vabili, ponudbo prav prek računalniškega ali mobilnega ekrana. Mislim, da bomo to spletno ponudbo v nadaljevanju še nadgradili. Zato vas vabim, da všečkate našo Facebook stran, midve pa vas čakamo v priljubljeni knjigarni na Oberdankovem trgu.