Poleg koronavirusa še vedno obstajajo tudi druge bolezni

Piše: Katja Ferletič

Pogovor: dr. Rebecca Rinelli, lekarnarka

lekarnah kupujemo zdravila, razkužila, maske, povprašujemo po nasvetih. Velikokrat mora zaposleno osebje biti zelo potrpežljivo s sočlovekom. O lekarniškem poklicu in najbolj perečih vprašanjih v času koronavirusa smo se pogovorili z dr. Rebecco Rinelli, ki že veliko let dela v občinski lekarni v Štandrežu, prej pa je bila v tisti pri Sveti Ani v Gorici.

Kako se je spremenilo delo v lekarni v času koronavirusne krize? Katere ukrepe ste uvedli, da bi se obvarovali pred okužbo?
Na začetku pomladi smo imeli veliko opravka s telefonskimi klici. Večina ljudi je potrebovala najrazličnejše informacije: spraševali so, ali imamo na prodaj kirurške maske in rokavice, ali dostavljamo zdravila na dom, kako naj zdravila nabavijo v primeru, da ne morejo do zdravnika, itd. V lekarni smo se zaščitili z maskami in rokavicami, na pult smo postavili steno iz pleksistekla. Poleg tega smo dali našim strankam na razpolago gel za razkuževanje rok, ob tem pa še izobesili plakate z navedenimi vedenjskimi pravili: v lekarni smejo biti največ tri stranke istočasno, ki morajo nujno pravilno nositi masko, obdržati medsebojno varnostno razdaljo in se zadržati čim manj časa. Večkrat dnevno razkužujemo površine z razkužili in zrak z ozonskim aparatom za razkuževanje zraku.
Kako ste delali pred meseci, ko je bilo zelo težko najti zaščitne maske in razkužila?
Na začetku ni bilo enostavno, saj smo od naših dobaviteljev prejemali zelo malo mask. Ljudje so nas stalno klicali in spraševali po njih, a tudi za nas jih je bilo komaj dovolj. Marsikdo nas je sicer klical in nam ponujal maske, vendar v lekarni lahko prodajamo samo certificirane proizvode, zato se poslužujemo stalnih, zanesljivih dobaviteljev. Situacija se je rahlo izboljšala, ko se je razširila uporaba mask iz blaga in se je znižalo povpraševanje po kirurških, vsaj za vsakdanjo, nestrokovno uporabo. Ko so zmanjkala razkužila, smo jih začeli izdelovati sami – tudi pri tem so skoraj pošle zaloge s sestavnimi snovmi, ki so potrebne za njihovo pripravo. K sreči so tovarne kmalu začele proizvajati večje količine mask in razkužil, tako da jih je bilo že sredi pomladi dovolj za vse.
Ste imeli v tem času težave tudi z naročanjem zdravil?
Na začetku smo imeli velik porast v prodaji predvsem paracetamola in vitamina C, ki so nam ju dobavitelji komaj uspeli dostavljati. Z ostalimi zdravili nismo imeli težav.
Vam je uvedba “spletnih” zdravniških receptov olajšala delo?
Mislim, da je uvedba “spletnih”, “dematerializiranih” receptov zelo koristna. Razbremenjuje zdravnike, saj jim za predajo papirnatih receptov ni treba vsakič stopati osebno v stik s pacienti. To zdravnike ščiti pred okužbami in jim dopušča, da se bolje posvečajo pregledom pacientov, ki to zares potrebujejo. Za paciente je tudi bolj praktično, saj se jim ni treba odpravljati za vsak recept k zdravniku, ampak ga lahko prejmejo na telefon ali računalnik. Ta novost je pripomogla k temu, da imajo pacienti hitrejši in lažji dostop do receptov. Povsem razumljivo je, da nekateri nimajo možnosti si jih sami doma tiskati, včasih so celo že na poti v lekarno in prejmejo recept, ki so ga prej naročili kar po telefonu. Vsem rade volje ustrežemo, jim razložimo, kako do receptov, in jim jih po potrebi tudi natisnemo. Seveda nam to vsakodnevno jemlje nekaj časa, vendar pomembno je, da je pacient preskrbljen in brez skrbi.
Naj dodam, da podoben postopek velja že nekaj časa tudi za veterinarska zdravila.
Pred časom so predstavniki goriškega združenja lekarnarjev Federfarma predlagali občinskim upraviteljem, da bi lekarniško osebje lahko sodelovalo pri organizaciji in upravljanju testiranj za okužbo s koronavirusom, tako da bi sprejemalo naročila pacientov in določalo termine. Kaj več o tem …
Sodelovanje naših lekarn z območnimi zdravstvenimi uradi, z ASUGI-jem, se stalno nadgrajuje. Opravljamo naročila za mnoge javne bolniške storitve po predstavitvi zdravniške napotnice. Posebnosti oz. novosti so predstavljala naročanja na testiranje šolskega osebja na začetku šolskega leta in cepljenje proti sezonski gripi za upravičence oz. osebe, ki imajo pravico do brezplačnega cepljenja. V teh primerih ni bila obvezna napotnica. Glede upravljanja testiranj za okužbo s koronavirusom za zdaj še nimamo točnih informacij.
Nam lahko razložite, katere so bistvene razlike med različnimi vrstami testov?
V bistvu razlikujemo dve vrsti testov: v prvo skupino uvrščamo tiste za diagnosticiranje okužbe, to so antigenski in molekularni testi, v drugo spadajo serološki testi.
Z antigenskimi in molekularnimi testi izvemo, ali je osebek pozitiven ali negativen na virus Sars-CoV-2, in so uporabni v zgodnji fazi infekcije, približno sedem dni od prvih simptomov. Molekularni test, ki mu po domače rečemo enostavno odvzem brisa, predstavlja trenutno standard v diagnosticiranju infekcije Sars-CoV-2. Problem tega testiranja je žal nasičenost sistema, ki ga opravlja. Medtem ko ljudje čakajo na test in na njegov rezultat, mine tudi več dni, v tem času pa ni rečeno, da se osebki samoizolirajo.
Ugledni raziskovalni inštituti so primerjali tradicionalni odvzem brisa s hitrejšimi in lažje izvedljivimi testi, npr. na slini. Tudi ti so molekularni, kar v tem primeru pomeni, da zaznavajo viralen Rna. V primeru, da so ti testi, ki nudijo takojšen rezultat (v eni uri ali manj), pozitivni, smo lahko z veliko zanesljivostjo gotovi, da je oseba okužena, to pa nam omogoča, da pacienta takoj izoliramo in zajezimo okužbo. Taki testi so hitri in zanesljivi, vendar neizvedljivi v vsakem kontekstu, ker zahtevajo primerno opremo in osebje.
Tudi hitri antigenski testi uporabljajo slino, v kateri zaznavajo prisotnost nekaterih površinskih viralnih beljakovin, ki jim pravimo antigeni. Čeprav so ti testi manj občutljivi v primerjavi s tistimi, ki zaznavajo viralni Rna, bi lahko bili koristni pri periodičnem testiranju velikega števila osebkov in usmerjanju pozitivnih k nadaljnjemu, bolj zanesljivemu molekularnemu testiranju za potrditev pozitivnosti.
Serološki testi ugotavljajo prisotnost protiteles in jih ne bi smeli uporabljati za diagnozo infekcije virusa Sars-CoV-2, ki še poteka, ampak samo kot kazatelj preteklih infekcij, npr. v času dveh-treh tednov po tem, ko so se pojavili znaki bolezni, in pričajo o recentni infekciji. Ti testi dajejo dve vrsti informacij: hitri imunokromatografski testi (Lifa) dajejo samo kvalitativen odgovor oz. informacijo, ali je osebek pozitiven ali negativen, avtomatizirani imunometrični testi (Elisa, Clia) pa nudijo tudi kvantitativen oz. delno kvantitativen kazatelj.
Veliko se govori o testih, ki jih bomo lahko kupovali v lekarni in jih sami opravljali doma. Bodo po vašem mnenju zanesljivi?
Ker so tudi tovrstni testi podvrženi kontrolam, bodo verjetno precej zanesljivi. Ne glede na rezultat testa bo verjetno še zmeraj potrebno potrditi pozitivnost ali negativnost z molekularnimi testi (odvzemom brisa). Njihova korist bo v tem, da bo možno opraviti test takoj, ko bo to potrebno, in pravočasno začeti samoizolacijo tudi v primeru odsotnosti simptomov. Vsekakor moramo paziti na to, kateri test opravimo: antigenskega za ugotavljanje, ali smo okuženi in nalezljivi, serološkega pa za ugotavljanje, ali imamo protitelesa, torej če smo virus že imeli (včasih tudi, ne da bi tega vedeli).
Prodajate veliko zdravil za paciente, ki se zdravijo za covid doma?
Doslej nismo imeli veliko takih primerov, čeprav ni vedno znano, ali imajo pacienti covid-19 ali kakšno drugo težavo, ki jim povzroča podobne simptome.
Zelo pomembna tema je distribucija cepiva proti gripi. Kako to poteka pri vas? Katere so največje težave?
Kot sem že omenila, smo približno pred mesecem dni sprejemali naročila za cepljenje proti gripi. To so cepiva, ki jih naše zdravstvo nudi brezplačno osebam, starejšim od 60 let, manjšim otrokom, nekaterim osebam s posebnimi patologijami ter zdravstvenim delavcem, ki si to želijo. Prejšnja leta smo lahko prodajali tudi cepiva proti gripi po predstavitvi navadnega, “belega” zdravniškega recepta, letos pa teh cepiv ni bilo mogoče prejeti, tako da možnost cepljenja proti plačilu ni prišla v poštev za nikogar. Na državni ravni ni bilo zadostnih doz cepiva za kritje povpraševanja in lekarne jih nismo dobile.
Kaj se bo zgodilo, ko bomo končno dobili cepivo proti covidu?
V zvezi s tem nismo prejeli še nobenih informacij oz. navodil. Sklepam, da bodo to cepljenje opravljale, vsaj na začetku, samo posebne strukture, saj zahteva cepivo posebne hladilnike za hranjenje in skladiščenje. Upam, da bo proizvodnja cepiva v prvi fazi cepljenja, predvidoma januarja, zadoščala za vse šibkejše osebe in tiste, ki so virusu bolj izpostavljene. Dokler ne bo cepivo na razpolago za vse, pa bodo veljala še naprej vedenjsko-higienska priporočila, ki so potrebna za omejitev števila okužb s koronavirusom.
V teh hudih časih skušamo vsi krepiti svoj imunski sistem. Se je morda povečala tudi prodaja raznih prehranskih dopolnil? Kaj pa povpraševanje po homeopatskih zdravilih?
Spomladi je povpraševanje po teh proizvodih znatno naraslo, tako po prehranskih dopolnilih kot po homeopatskih zdravilih. Nekatere stranke so žal sledile nasvetom, ki so jih našle na spletu, ki pa niso vedno najbolj primerni in jasni. Druge so zahajale k nam z jasnimi idejami: ljudje, ki že uporabljajo homeopatske preparate, navadno točno vedo, kaj potrebujejo, mnogi pa so radi sprejeli strokovni in sebi prilagojen nasvet zdravnika ali lekarnarja. Poleti se je povpraševanje nekoliko znižalo, zdaj pa je spet v porastu.
Lekarnarji morate ljudi pomirjati in odgovarjati na marsikatera vprašanja. Katera vprašanja vam stranke najpogosteje zastavljajo?
Na začetku pandemije je bilo zelo napeto. Preveč informacij, večkrat protislovnih, je zmedlo marsikoga. Sedaj ljudje povprašujejo predvsem po zdravilih in cepivu. Tistim, ki imajo simptome, ki bi lahko bili vezani na koronavirus, svetujemo, naj se obrnejo na svojega zdravnika in naj ne zahajajo na prvo pomoč. Včasih nas stranke sprašujejo tudi za dostavo zdravil na dom in zdaj imamo v občinskih lekarnah možnost, da to opravljamo. Naročila prejemamo po mailu ali whatsappu (Štandrež: sandrea@farmaciecomunaligorizia.it, tel. 3756302447; Sveta Ana: sanna@farmaciecomunaligorizia.it, tel. 3756302448).
Dober lekarnar mora znati poslušati stranko oz. pacienta. Predvsem zaradi koronavirusne krize je včasih oseba prestrašena, zlasti starejši ljudje lahko slabo slišijo in so tudi zaradi tega pod stresom in v strahu. Lekarnar mora razumeti, katere so strankine želje in skrbi – zelo pomembno je, da jo zna pomiriti in ji s preprostimi besedami razložiti vse potrebno, da ne bo zgrešila uporabljati zdravila – tudi preprosta prehranska dopolnila lahko škodijo, če jih ne jemljemo pravilno! Dober lekarnar mora biti zelo potrpežljiv, predvsem pa primerno svetovati in stranko napotiti k družinskemu zdravniku. Žal se v tem času, predvsem zaradi strahu pred okužbo, veliko ljudi ne posvetuje z osebnim zdravnikom in svoje zdravje zanemarja. Poleg koronavirusa še vedno obstajajo tudi druge bolezni in zdravstvene težave, ki jih zdravniki obravnajo tako kakor prej!

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme