Poklon žrtvam na Goriškem in poziv k spravi
Na vse svete so bile na goriških pokopališčih in v posameznih predelih mesta ter vaseh občutene slovesnosti. Politični predstavniki in predstavniki civilne družbe so pri spomenikih in grobovih položili vence ter se poklonili padlim in pokojnim kulturnim delavcem, ob tem so potekali tudi kulturni programi in slavnostni govori. Slovesnosti so priredile organizacije, ki delujejo na našem območju, med temi ANPI – VZPI, krajevne skupnosti in društva, krovni organizaciji SSO in SKGZ. O pomenu spomina na padle, svobodi in aktualnih temah so imeli priložnostne govore Marko Marinčič (v Podgori), Sonja Klanjšček (v Pevmi), Robert Cotič (v Štandrežu), Marjan Drufovka in Marjan Markežič (v Števerjanu), Peter Ferfoglia (v Doberdobu), Luca Pisk (v Sovodnjah ob Soči).
Posebno slovesno je bilo na osrednjem goriškem pokopališču, kjer so predstavniki ANPI – VZPI, SKGZ in SSO obiskali najprej spomenik padlim v NOB. Tu je spregovorila predstavnica VZPI Anna Di Gianantonio, ki je opozorila, da je ustava ogrožena še danes in da jo moramo nenehno braniti. Povedala je, da so še prisotna tudi znamenja fašizma, kar je v nasprotju s pojmom miru in evropskega sožitja. Pred spomenikom padlim vojakom jugoslovanske vojske je za SKGZ spregovorila mlada kulturna delavka Tina Balta, ki je izpostavila, kako smo danes spet priča nestrpnosti, vojnam in nemirom, v katerih so manjšine še vedno oškodovane. Sodelovanje in sožitje bi morala biti temelja naše družbe, zato mladi podpirajo spravna dejanja, ki prispevajo k sožitju, je dejala Tina Balta in dodala, da bi si mladi želeli tudi bolj enotnega delovanja slovenske manjšine.
Zadnja postaja delegacije je bil Bratužev družinski grob. Tukaj se je v imenu SSO poklonil kulturni delavec David Grinovero. Spomnil se je na Lojzeta Bratuža, ki je zaradi svojega poguma, zavzetosti in ljubezni do slovenske besede postal žrtev fašističnega nasilja. On nam ostaja vzor neomajnega upora in nenasilnega boja za pravičnost. Grinovero se je zaustavil tudi pri kruti usodi družine Lojzeta Bratuža, žene Ljubke, sina Andreja in hčerke Lojzke. Po Bratuževi smrti so Ljubko aretirali, mučili in zaprli v taborišče. Otroka sta po njeni aretaciji ostala tri dni sama doma v družbi treh črnosrajčnikov, preden sta bila predana v varstvo Lojzetovemu bratu.
“Bratuževa družina je vse povojno obdobje pravi zgled spravne drže in obnašanja, in sicer premostitev osebnih tragedij in zamer v duhu krščanskega odpuščanja. Trpljenje so preusmerili v pozitivno energijo in nadaljevanje poslanstva, ki jim ga je zapustil mož in oče Lojze: skrb za slovenski jezik, kulturo in narodne pravice,” je prisotnim še poudaril Grinovero.
ZSKP / Obisk grobov zaslužnih kulturnih delavcev
Pred osrednjo slovesnostjo na glavnem pokopališču je delegacija Zveze slovenske katoliške prosvete obiskala grobove zaslužnih kulturnih delavcev, ki počivajo na osrednjem pokopališču v Gorici. Kulturne delavce, ki so se zbrali na vse svete zjutraj, sta vodila predsednik ZSKP Miloš Čotar in p. Jan Cvetek, ki je delegacijo spremljal po grobovih z molitvijo in blagoslovom. Poklonili so se pri grobovih Emila Komela, družine Bratuž (kjer ležijo Lojze Bratuž, Ljubka Šorli, Lojzka in Andrej Bratuž), Jožeta Jakončiča, Viktorja Prašnika, Karla Lavriča, Frana Erjavca, Milana Bekarja, Joška Bratuža in pri skupni grobnici duhovnikov, v kateri je pokopanih tudi več slovenskih dušnih pastirjev.
