Poklon rojakom, ki so plačali najvišji davek

Piše: DD

Števerjan / Odkritje spomenika padlim vaščanom v prvi svetovni vojni

Uradna in hkrati prisrčna je bila prejšnjo soboto v Števerjanu slovesnost odkritja spomenika padlim vaščanom v prvi svetovni vojni. Na povabilo občinske uprave so se 26. marca dogodka med drugimi udeležili senatorka Tatjana Rojc, deželni svetnik Igor Gabrovec, konzul RS Peter Golob, predsednik SSO Walter Bandelj in drugi ugledni gostje, predvsem pa lepo število vaščanov.

Županja Franca Padovan je v uvodnem pozdravu poudarila, da gre za zgodovinski dan, ko se spominjajo rojakov, ki so plačali najvišji davek za to, da smo lahko svobodni. V času, ko smo priča ponovnemu prelivanju krvi na evropskih tleh, so opomini na pretekle vojne toliko bolj smiselni. Zato se je želela zahvaliti posameznikom in predstavnikom ustanov, ki prispevajo k izobraževanju, ozaveščanju in obujanju spominov o življenju med prvo svetovno vojno. Spomenik ni dokončno delo, je še povedala: raziskovanje se nadaljuje in z njim odkrivanje novih virov in imen. Zato je idejno in stilistično zasnovan tako, da bo v prihodnje mogoče v ta kamen in v večnost vklesati še nova imena. Z uresničitvijo te dolgoletne želje so hoteli počastiti rojake in se umestiti v projekt Poti miru. Grozote iz preteklosti naj nam bodo v opomin, da “vojne za seboj puščajo neizbrisne sledi. Raje si sezimo v roke, poglejmo si v oči in začnimo graditi prihodnost brez orožja, saj je čisto vsako življenje neprecenljivo”. Negujmo in spodbujajmo sobivanje in sožitje, da bomo vsi živeli v lepoti miru.

Venček narodnih pesmi na temo prve svetovne vojne sta izvedla gojenca SCGV Emil Komel, flavtistka Neža Drusani iz razreda prof. Iris Risegari in harmonikar Jure Bužinel iz razreda Mirka Ferlana.

Za razumevanje sedanjosti potrebujemo poznavanje preteklosti, tudi življenjskih in družinskih zgodb. Zgodovinski okvir dogodkov je na sobotnem slavju orisal Mitja Juren, ki je povedal, da na poti od Gorice prek Pevme in Oslavja do Števerjana naletimo na kraje, ki spominjajo na dogodke izpred sto let: Tre buchi, Lenzuolo bianco, Dosso del bosniaco, La Madonnina itd. so vojna imena, ki so jih ti kraji dobili med majem 1915 in avgustom 1916. Ob koncu vojne je Italija te kraje posejala z neštetimi spomeniki in obeležji, najbolj veličastna je kostnica na Oslavju, kjer leži 57.201 truplo italijanskih vojakov; zraven je 539 avstroogrskih vojakov. Visoke številke govorijo o tem, da so tu potekale hude krvave bitke, ki so terjale trpljenje v številnih italijanskih in slovenskih družinah. Pomniki so dobro vidni, nekateri žal popolnoma zapuščeni. Skoraj nihče več ne ve, da je v vročem junijskem dnevu leta 1914 habsburško cesarstvo mobiliziralo sto mož iz Števerjana. Odšli so na fronto v Srbijo in Galicijo. Vsaj 24 mladih mož se ni nikdar vrnilo domov, pokopani so na bojiščih po Evropi. Po zaslugi občine Števerjan in Filippa Formentinija so se po več kot sto letih na neki način vrnili domov. Na spomeniku v obliki piramide je vklesanih 24 imen padlih števerjanskih vojakov v avstroogrski cesarski vojski med letoma 1914 in 1918. “Tako se jih bomo za vedno spominjali in jih rešili pozabe, v katero so bili predolgo potisnjeni,” je dejal Juren. Formentini je obrazložil, da je do zamisli prišlo med pogovorom s prijateljem Markom Černicem in drugimi, češ da je potrebno poskrbeti za tovrsten spomenik tudi v Števerjanu. S potrpežljivim raziskovalnim delom po različnih arhivih je prišel do seznama 100 mož, ki so bili iz tedanje števerjanske občine vpoklicani v vojsko. Koliko se jih ni vrnilo, je težko ugotoviti, raziskave se bodo nadaljevale. Zadovoljni pa so, da so – z odločilno podporo občinske uprave – uresničili podvig.

V imenu združenja Amici della Croce Nera austriaca je predsednik Franco Stacul povedal, da je društvo pred 10 leti nastalo prav zato, da bi ohranjali spomin na pozabljene padle z našega ozemlja. Za raziskavo in spomenik “bi morali Števerjanu podeliti zlato medaljo.” To je bilo tudi prvo tako slavje po pandemiji.

Za spomenikom so bili na ogled panoji z umetninami članov fotokluba Skupina75 na temo vojne; o njih je spregovorila umetnostna zgodovinarka Alenka Di Battista. Potem ko je Martina Valentinčič, ki je slavje povezovala, prebrala poezijo Alojza Gradnika Molitev, sta spomenik odkrila občinski odbornik Marjan Drufovka in Filippo Formentini, župnik Marijan Markežič pa ga je blagoslovil.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme