Kultura

“Poklon mami in vsem ženskam, katerih literarno delo ostaja skrito v predalih”

“Poklon mami in vsem ženskam, katerih literarno delo ostaja skrito v predalih”

Piše: Katja Ferletič / Na kavi s knjigo: Drobtinice življenja Srečke Černe Artač

Gospa Srečka Černe Artač je Solkanka, upokojena učiteljica, kulturna delavka in literarna ustvarjalka, ki je poučevala najprej na Goriškem, nato pa se je poročila na Opčine. V spremni besedi k njeni zbirki pesmi, ki nosi naslov Drobtinice življenja, je avtoričina hčerka Majda Artač Sturman zapisala: “Ko zadnja leta spremljam dneve svoje mame Srečke, se ne morem načuditi umirjenosti in modrosti, ki se ji porajata iz vsakodnevne duhovne hrane, kot jo v njenem življenju predstavlja slovenska pisana beseda, zlasti poezija”. Artačeva je o knjigi, ki jo je sama uredila, in o svoji mami spregovorila v sredo, 25. septembra, na dopoldanskem srečanju Na kavi s knjigo. Srečanje je potekalo v prostorih galerije Ars na Travniku, ob kavici PrimoAroma, dogodek pa je bil del kulturnega programa Katoliške knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Pogovor je povezovala Mirjam Simčič, pesnik in gledališki igralec Aleksij Pregarc pa je prebral nekaj pesmi iz zbirke.
Majda Artač Sturman je zbrala in uredila mamine pesmi, ki se “tematsko razpenjajo od domovinske preko življenjskoizpovedne do religiozne poezije, vanjo pa se vpletajo različni motivi”. Triinštirideset poezij je razdeljenih v sklope, vsak sklop nosi naslov po enem verzu. V njih najdemo upodobitve narave, ki jo v zadnjih letih gospa Srečka Černe Artač opazuje skozi okno svoje sobe; “nekatere se nevezujejo na pedagoško vlogo in izvirajo iz avtoričine učiteljske izkušnje, druge odražajo pogled na aktualno družbeno stvarnost in socialno motiviko, povezano z delom mizarjev, značilnim za rodni Solkan”. Starejše pesmi so soneti, po hčerkinem nasvetu pa se je gospa Srečka “sprostila” v prostih verzih – v vseh se zrcali ljubezen do domačega kraja, Goriške, ki ji je ostala v srcu skupaj z navezanostjo na lepo slovensko besedo, v nekaterih pa lahko razberemo religiozni motiv, ki “se pojavlja kot prošnja, molitev ali življenjskih uvid”. Svoje pesmi je Srečka Černe Artač objavljala v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, Novem glasu in glasilu openske župnije Naša beseda. Gospa Majda pa je sonete in mamine “pesniške drobtinice”, “haikujevsko oblikovane lirske utrinke”, v katerih prepoznava nekakšne katulovsko navdahnjene nugae, zbrala v pesniški zbirki, drobni knjižici, kateri sama reče “sodobni libellus”.
Svojo misel je na predstavitvi knjige podal tudi brat gospe Srečke Černe Artač, Andrej Černe, ki je povedal, kako je sestra vedno skrbela za žlahtno zvenečo sovensko besedo, “od vseh sedmih otrok v naši družini se je Srečka najraje učila. Učenje je trajalo pozno v noč, zato ji je tata priskrbel v sobi luč ‘saliscendi’. Na goriškem učiteljišču je en letnik preskočila in se je zaposlila kot učiteljica v Trnovem ob Soči – s tem je pomagala očetu pri preživljanju številne družine. Ko je ona prihajala na obisk v Solkan, je bil vedno praznik. /…/ Še vedno me spodbuja pri pisanju in me opozarja, naj ne drobim besed”.
Majda Artač Sturman se je na koncu zahvalila Goriški Mohorjevi družbi in Mirjam Simčič za plodno sodelovanje, saj je prispevala k nastanku knjižice in njeni prikupni grafični podobi. Navzočim je govorila o vedrini, ki zeva iz mamine poezije, kjub grenkim trenutkom in težavam, ki jih je doživljala, saj ji je slovenska beseda vedno dajala moč in osmišljala življenje. Majda Artač Sturman je zelo ponosna na zbirko, ki je čudovit poklon, hommage, mami, ki “v svoji častitljivi starosti še vedno diha slovensko besedo in literaturo”, in vsem ženskam, kulturnim delavkam, vsestransko angažiranim ustvarjalkam, ki si na svoji poklicni poti prizadevajo za (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

Katja Ferletič

02.10.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!