Pogumno, ustvarjalno in odgovorno v novo, četrto desetletje!

Piše:

LJUBLJANA  / 30. obletnica Izseljenskega društva Slovenija v svetu

V nedeljo, 3. julija 2022, so v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani slovesno obeležili 30. obletnico izseljenskega društva Slovenija v svetu, organizacije, ki skrbno povezuje matično domovino z zamejstvom in zdomstvom. Slavnostna prireditev z naslovom Slovenija v svetu pred 30 leti in danes, ki je potekala v okviru 28. tabora Slovencev po svetu, se je pričela s slovesno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju Zvoneta Podvinskega in Tonija Burje daroval škof Anton Jamnik. Sledili so slovenska himna, nato izseljenska himna in govor predsednika društva Slovenija v svetu Uroša Zorna. “V tistem daljnem blagoslovljenem, čudežnem letu 1991, ko je slovenskemu narodu zasijala zvezda svobode in neodvisnosti, ko se je rodila slovenska država, je v nekaterih, večinoma v Argentini rojenih mladih Slovencih, ki so se takoj po osamosvojitvi preselili v Slovenijo, že vzniknila zamisel o ustanovitvi društva”, je prisotnim povedal Zorn. Tako je bilo leta 1992 v duhu krščanskih vrednot ustanovljeno Izseljensko društvo Slovenija v svetu, namenjeno predvsem rojakom, ki jih je kruta usoda ob koncu druge svetovne vojne pognala iz domovine, in z namenom, da bi povezovalo Slovence iz sveta med seboj in z domovino. Društvo se je razvijalo in krepilo skupaj z mlado slovensko državo. V teh treh desetletjih je društvo navezalo stike s slovenskimi skupnostmi domala po vsem svetu, je poudaril predsednik, ki je tudi poročal o živahnem in raznolikem delovanju društva ter omenil temeljne programe društva za spodbujanje in ohranjanje slovenske zavesti, jezika in kulture med Slovenci po svetu, kot sta vsakoletni enomesečni obisk maturantov iz prekomorskih dežel, ki ob tečaju slovenskega jezika spoznavajo lepote Slovenije, in že tradicionalni tabor, na katerem ob obravnavi izbrane tematike, povezane z izseljensko problematiko, potekata tudi bogat kulturni program in športni turnir.  Na zunaj manj vidno delo obsega vsestransko obravnavo izseljenske problematike, predvsem pomoč pri repatriaciji Slovencev. To je bilo posebno intenzivno v letih krize v Argentini pred dvajsetimi leti in pa v zadnjem času v Venezueli. Društvo si šteje v čast, da je lahko aktivno sodelovalo prav v poglavju na to temo pri Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, sprejetem leta 2006. Ti bežni utrinki ne morejo zaobjeti celotnega delovanja društva, daljnosežnih pogledov njegovih ustanoviteljev, požrtvovalnosti nekdanjih in sedanjih odbornikov, zvestobe moralnih podpornikov, je poudaril Zorn. “Lahko pa se poklonimo ustanovnim članom in sedanjim z željo, da bi tudi v prihodnosti našli prave odgovore na nove izzive, ki jih zahteva spreminjajoča se družba tudi v slovenskih skupnostih po svetu”, je še dodal. Društvo Slovenija v svetu želi rojakom v zamejstvu, po svetu in doma čim več sodelovanja, povezovanja in prijateljskih stikov in da bi vsi skupaj šli pogumno, ustvarjalno in odgovorno v novo, četrto desetletje!

Izseljenskemu društvu Slovenija v svetu sta se poklonila s pozdravom tudi predsednik državnega zbora Alojz Kovšca in državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Ta se je spomnila na veliko vlogo, ki so jo imeli Slovenci po svetu pri osamosvojitvi, ter dodala, da je vloga društva Slovenija v svetu, tudi danes v drugačnih časih, prav tako pomembna, Slovenija namreč bolj kot kadarkoli prej potrebuje ohranjanje vezi, krepitev skupne samozavesti in vse svoje izjemne, nadarjene, predane ljudi.

Nedeljski dogodek se je nadaljeval z nastopom argentinskih maturantov Rast 51 in okroglo mizo, ki jo je vodil Matjaž Merljak; na njej so sodelovali g. Toni Burja, Franci Žnidar, Marija Gruškovnjak in Franka Žgavec. Govorci so predstavili, kako so posamezne ustanove in realnosti povezane s Slovenci po svetu. Predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž je pri tem še posebno poudarila, kako so naši duhovniki pisali Slovencem po svetu o želji po katoliškem hramu v Gorici in kako so bili ti zaslužni rojaki s prispevki ključnega pomena pri gradnji oz. nastanku Katoliškega doma, današnjega Kulturnega centra Lojze Bratuž. Omenila je pomembna gostovanja, ki so se vila v Gorici od leta 1960 do danes, čestitala društvu Slovenija v svetu za dolgoletno delo in poudarila, da so vrata goriškega hrama vedno odprta za sodelovanje.

Sledil je bogat kulturni program, ki so ga oblikovali samospevi baritonista Ivana Arnška ob spremljavi pianista Ivana Vombergarja, recitacija pesnika Toneta Kuntnerja in koncert Okteta Vrtnica. Prisotni so si lahko ogledali tudi zanimivo razstavo 30 let izseljenskega društva Slovenija v svetu in razstavo akademske slikarke in ilustratorke Klavdije Nose.

Odprtje te razstave je bilo tudi uvod v praznovanje letošnjega pomembnega jubileja društva. Višek pa bo izzvenel septembra s koncertom v dvorani Slovenske filharmonije, na katerega društvo Slovenija v svetu že sedaj prav prisrčno vabi. 

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme