Pogajanja o rešitvi politične krize še potekajo

Osmega februarja smo praznovali slovenski kulturni praznik, s poudarjanjem veličine in mednarodnih razsežnosti poezije in domoljubja Franceta Prešerna, našega največjega pesnika. Umrl je 8. februarja leta 1849, toda njegova veličina sega v današnji čas in bo Slovencem sijala tudi v prihodnosti. Zgodovinarju dr. Igorju Grdini se je zapisalo, “da je France Prešeren bil pesnik, zaradi katerega je vsakomur vredno znati slovensko”.
Osrednja državna proslava slovenskega kulturnega praznika, z zaznamovanjem Franceta Prešerna, je bila tudi letos v hramu kulture, Cankarjevem domu v Ljubljani. Potekala pa je na pretežno formalen in rutinski način, znan iz preteklosti. Kot dokaz žlahtne dediščine našega pesniškega velikana je založba Mladinska knjiga izdala izpopolnjeno knjigo Poezije Franceta Prešerna, ki jo bogati 112 umetniških podob naši kulturi in javnosti skoraj neznanega umetnika Valentina Scagnettija.
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo objavljenih več razprav in razmišljanj znanih osebnosti, bodisi o Francetu Prešernu ali pa o stanju slovenske kulture. Redovnica Emanuela Žerdin je v slovenskem katoliškem tedniku Družina zapisala: “Ker je slovenski narod eden redkih, ki ima svoj kulturni praznik, in če je stal in obstal prav zaradi svoje kulture, bi pričakovali, da se to odraža tudi v poglobljeni duhovnosti našega naroda. Kdo med nami še zna na pamet recitirati Prešernov Krst pri Savici ali, za primerjavo, presunljive besede Ivana Cankarja o Kristusovi rdeči suknji? Če bomo iz naše kulture še naprej izrivali krščanstvo, ki nas je oblikovalo in vzgojilo, bomo izgubili svojo istovetnost (identiteto). In če ne bomo razumeli, da bi lahko kdaj na kakšni kulturni prireditvi tudi kaj zmolili ali se vsaj pohvalili s prekrasnimi deli naše krščanske dediščine, bomo vse bolj potopljeni v samoto in brezizhodnost. In tudi iz naše himne ni bilo potrebno črtati druge kitice iz slovite Prešernove Zdravljice, ki opeva in časti Boga, našo deželo in sinove sloveče (naše slovenske) matere”.
K razmišljanjem o slovenskem kulturnem prazniku in pesniku Francetu Prešernu v njem dodajam ugotovitev gledališkega igralca Iva Bana, ki zatrjuje: “Mislim, da je gonja proti katoliški Cerkvi v naši državi postala neznosna. Nedopustno je, kar delajo. Islam je prav čislan, glede katoliške Cerkve, ki je naša domača, pa si dovolijo čisto vse”.
Morda bo odmeval komentar Evgena Bavčarja, razlagalca, utemeljitelja in neutrudnega branilca slovenske besede, kulture in Slovenije, ki živi in deluje v Parizu. V Slovenskem času, ki je časopis za družbo in kulturo in izhaja kot priloga tednika Družina, je vzel v bran pisatelja Petra Handkeja, letošnjega prejemnika Nobelove nagrade za literaturo. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

 

Piše: Marijan Drobež / Slovenski kulturni praznik naša vrednota

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme