Intervju

Podobni pogledi na študij v Sloveniji

Podobni pogledi na študij v Sloveniji

PIše Giulia Černic: POGOVOR / Mira Tavčar in Vida Petaros

V tokratnem pogovoru z letošnjimi bruci (študenti prvega letnika univerze) v Ljubljani bomo spoznali Miro Tavčar in Vido Petaros, lanski maturantki na Tržaškem klasičnem liceju F. Prešerna. Mladi zamejki sta aktivni članici kulturnih in športnih društev v našem prostoru, Mira je članica odbora Devinskega mladinskega krožka ter pevka pri MeMlPZ Emil Komel, Vida pa ritmičarka pri ŠZ Bor; obe sta skavtinji in obenem marljivi študentki.
Letos so ju sprejeli na fakulteti z ostrimi pogoji za vpis oziroma skromnim številom mest. Povedali sta nekaj več o študiju in sami izbiri fakultete.
Za začetek bi vaju vprašala, kaj študirata?
Vida: Študiram na Fakulteti za šport, smer športna vzgoja. To je smer, ki izobražuje bodoče učitelje ali profesorje športne vzgoje. Poleg te pa sta na fakulteti še dve smeri, in sicer kineziologija in športno treniranje.
Mira: Na Pedagoški fakulteti obiskujem smer logopedija, ki je sicer le nekaj let samostojna smer, zato imamo kar nekaj predmetov s študenti smeri specialna in rehabilitacijska pedagogika.
So pogoji za vstop na vajini fakulteti ostri?
Vida: Na Fakulteti za šport potekajo v poletnih mesecih neke vrste vstopni izpiti. Bodoči študenti morajo opraviti šest preizkušenj (tek 100 m, tek 2400 m, plavanje 100 m, skok v daljino z mesta, vesa vzgibi za ženske in vzgibi za moške ter poligon po vseh 4 nazaj). Na začetku se nas je vpisalo res veliko. Na podlagi doseženih rezultatov pa so sestavili lestvico in sprejeli, če se ne motim, prvih 150 na redni študij, 40 pa na izrednega.
Mira: Od letos se študij logopedije izvaja vsako leto, pred tem pa so prosta mesta razpisovali vsako drugo leto. Nimamo posebnih vstopnih izpitov, pač pa Univerza v Ljubljani sestavi lestvico vseh vpisanih študentov na podlagi študijskih uspehov iz preteklih let, kot velja za večino fakultet v Sloveniji. Na začetku julija smo imeli komunikacijski preizkus, na katerem preverijo, ali imajo študenti kako govorno napako oziroma ali se znajo izražati neverbalno. Del našega študija je tudi surdopedagogika, pri kateri je neverbalna govorica bistvenega pomena. Letos je bilo za prvi letnik razpisanih 12 mest.
Kaj pa pogoji na enakih ali podobnih fakultetah v Italiji?
Vida: Športna fakulteta v Italiji ima kot pogoj za vstop pisni izpit, na katerem imaš različna vprašanja različnih strok, od teorije športa do kemije ter splošne kulture. Pravijo, da je izpit zelo težak. Praktičnih preizkušenj pa ni.
Mira: Logopedija v Italiji ima vstopni izpit, ki je isti kot za študente, ki bi se radi vpisali na medicino. Študij v Italiji je na splošno bolj medicinsko in znanstveno usmerjen, v Ljubljani pa imamo poleg znanstvenih predmetov tudi pedagoške. Vstop na smer logopedije v Italiji je torej precej otežen.
Zakaj sta se odločili za študij v Sloveniji?
Vida: Na splošno se raje učim v slovenščini. Poleg tega pa je Ljubljana bliže domu; v Furlaniji Julijski krajini se študij športne vzgoje izvaja le v Gemoni.
Mira: Na začetku sem razmišljala o tem, da bi se vpisala na logopedijo v Trst ali še bolje v Padovo, kjer je fakulteta za logopedijo z najdaljšo zgodovino. Potem pa sem se bolje pozanimala in izvedela, da je študij v Italiji bolj znanstveno usmerjen, mene pa bolj zanimajo pedagoške teorije in metode. Fakulteta v Ljubljani mi je bila torej bližja. Med izmenjavo šola-delo pa sem nekaj časa preživela pri logopedinji, ki mi je svetovala študij v slovenskem jeziku, saj imata fonetika in fonologija, ki sta različni za slovenski in italijanski jezik, pomembno vlogo pri delu logopeda. Po končanem študiju bi namreč rada delala s slovensko populacijo.
Katere so prednosti študija v Ljubljani oz. v Sloveniji na splošno?
Mira: Ljubljana je prav študentsko mesto. Vsi so pripravljeni pomagati, saj vedo, da je v mestu ogromno študentov, in so nanje navajeni. Slovenija ima poleg tega ogromno subvencij za študente, zamejci pa lahko zaprosimo za štipendijo, ki je s finančnega vidika velika podpora.
Vida: Kamorkoli se v Sloveniji obrneš, boš dobil koga, ki ti bo znal pomagati. Zadnjič se mi je zgodilo, da mi je večkrat zavrnilo klic za študentske bone. Natakarica je bila tam na razpolago in mi pomagala. V Italiji bi verjetno odreagirala malce drugače. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

25.10.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!