Podelitev 62. nagrade vstajenje Andrejki Možina, “ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami”

V ponedeljek, 28. aprila 2025, je v Peterlinovi dvorani v Trstu potekala slovesna podelitev 62. nagrade vstajenje. Letošnjo nagrado je Odbor za literarno nagrado vstajenje v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev podelil Andrejki Možina za knjigozvočnico Besede ne ubogajo več. Nagrada je namenjena zamejskim in zdomskim pesnikom, pisateljem in znanstvenikom, ker ustvarjajo v težjih razmerah kakor v matični domovini in imajo navadno manjši odziv. Dobi jo delo, ki je na umetniški višini, temelji na vrednotah zahodnoevropske kulture in krščanstva, znanstveno delo pa na trdnih znanstvenih osnovah, izšlo pa je v letu pred podelitvijo nagrade.

Ponedeljkov večer je uvedel nastop tria Violoncelli itineranti, s katerimi nastopa tudi Andrejka Možina. Pred mikrofon je nato stopil predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, ki je iskreno čestital nagrajenki. V imenu Odbora za literarno nagrado vstajenje je utemeljitev nagrade prebrala urednica Nadia Roncelli. Letošnji odbor so sestavljali profesorica Magda Jevnikar, profesorica Jadranka Cergol, profesor Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli ter urednik Marij Maver. “Strokovna žirija je odločila, da letošnjo nagrado vstajenje prejme Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo več. Andrejka Možina je glasbenica, skladateljica in tekstopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V knjigozvočnici, ki je izšla pri založbi Mladika leta 2024, gre za preplet različnih umetniških izrazov, poezije, glasbe in likovne umetnosti.” Andrejka Možina je za ta projekt izbrala pesnice različnih generacij, in sicer Zoro Tavčar, Ireno Žerjal, Silvano Paletti, Alenko Rebula, Marijo Kostnapfel, Marino Cernetig in Andreino Trusgnach Cekovo ter izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli itineranti. “Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije,” je sklenila Nadia Roncelli. Denarno nagrado je letošnji nagrajenki podelila odbornica Zadružne kraške banke Trst Gorica Maja Vrtovec, ki ji je čestitala v imenu celotne banke.

V drugem delu večera se je slovenistka in glasbenica Mateja Černic pogovarjala z nagrajenko o njenem delu in umetniškem življenju. “Andrejka je vsestranska glasbenica, pevka, po izobrazbi violončelistka, a je tudi diplomirala iz jazz petja. Stikanje teh dveh glasbenih govoric prinaša veliko svežino v njena avtorska dela. S svojim projektom je raziskovala različne izrazne zmožnosti inštrumenta, njena inovativnost se izkazuje tako s tematskim izborom, ki ga je posvetila slovenskim pesnicam v Italiji, kot tudi aranžmaju in inštrumentom.” Glasbenica je tako za projekt izbrala devet pesmi slovenskih pesnic in se jim posvetila na poseben način. Pesmi so geografsko povezane, to se pravi, da so vezane na naš prostor, povezane pa so tudi prek skupne zgodbe. Izbrala je tudi nekatere poezije v narečju, ki imajo čisto poseben zven ter izkazujejo bolj poglobljen in čuteč odnos. “Glasba, ki jo izvajajo violončeli, ne samo podpira dejanski pomen poezije, ampak jo nadgradi in včasih tudi pomaga, da še bolje zaživi,” je sklenila Mateja Černic. Andrejka Možina je na ponedeljkovem večeru najprej pojasnila, da so nekatere skladbe, ki so prisotne v knjigozvočnici, nastale veliko pred tem projektom, in sicer ob Prešernovem dnevu leta 2020. Nekatere skladbe je zatem spet vzela v roke, jih malce preuredila, potem načrtno preiskala in pregledala poezijo, da bi ustvarila pravo zgodbo in vanjo vpletla pesnice, ki bi predstavljale ves naš prostor. “Zgodba je nekako biografska, imela sem željo, da občutimo različne stvari, da greš skozi sanje v Nediških dolinah, da se tam nekako vživiš in da izhajaš iz neke želje po hrepenenju.” Pojasnila je tudi, da je vsaka glasbena pot dejansko iskanje sebe in svojega izraza. “Jaz pišem izključno na besedilo, ki že obstaja, najraje na besedilo pesnic. Navdihuje me direktno beseda, oz. zvočnost je tista, ki dejansko navdihuje melodijo.”