Po sledovih pesnika Balantiča in mučenca p. Corteseja
Spominsko popotovanje v kraje trpljenja
Rafaelova družba iz Ljubljane in Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta, ki sta novembra 2019 pospremila tri avtobuse iz Slovenije in zamejstva po poteh slovenskih medvojnih internirancev in povojnih beguncev v taboriščih v Višku (Palmanova) in Monigu (Treviso), sta 12. marca 2022 pospremili več kot 80 udeležencev po poteh internirancev v italijanskih koncentracijskih taboriščih v Gonarsu in Chiesanuovi (Padova). Za zgodovinsko razlago in branje spominov pričevalcev sta vso pot na avtobusih in posameznih obiskanih točkah skrbela časnikarja Erika Jazbar in Ivo Jevnikar.
Prvi postanek je bil ob kostnici internirancev na pokopališču v Gonarsu, kjer sta predstavnika organizatorjev Lenart Rihar in Ivo Jevnikar položila venec v spomin na žrtve taborišča in na Franceta Balantiča, saj je tudi pesnik trpel v taborišču in to podoživel v nekaterih poezijah, ki so jim nato prisluhnili. Novembra lani, ko je bilo potovanje sprva načrtovano, a ga je pandemija preprečila, je minilo sto let od njegovega rojstva. Poleg Jazbarjeve je pri kostnici spregovorila podžupanja občine Gonars Maria Cristina Stradolini. Sledil je postanek pri obeležju, ki stoji na mestu, kjer se je med vojno razprostiralo taborišče.
Nekdanje taborišče v padovanskem predmestju Chiesanuova, danes opuščena vojašnica, pa še stoji, vendar ni dostopno, zato se je obisk omejil na postanka v župnijski cerkvi, kjer so udeleženci molili za žrtve taborišč in vojne v Ukrajini ter zapeli, spregovoril pa jim je tudi župnik Pierpaolo Peron, ter pred obeležjem v spomin na mučenca p. Placida Corteseja, minorita, ki je zelo pomagal internirancem, pozneje pa še civilistom in zavezniškim vojakom, ki so pobegnili iz taborišč, Judom in upornikom proti trinoštvu, kar je plačal z življenjem v gestapovski mučilnici v Trstu. Tudi tam so organizatorji položili venec, spregovorili pa so jim slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj, padovanska občinska odbornica za vzgojo in prostovoljstvo Cristina Piva, svetnik Gianni Berno, ki je v občinskem svetu v Padovi 21. februarja prodrl s predlogom, ki so ga vsi soglasno podprli, da se del opuščene vojašnice ohrani v spomin na žrtve fašističnega taborišča in na p. Corteseja, ter minoritski pater Giorgio Laggioni.
P. Giorgio Laggioni je kot vicepostultator v postopku za razglasitev p. Corteseja za blaženega pred Cortesejevo spovednico, ki je danes njegovo spominsko obeležje v baziliki sv. Antona v Padovi, obnovil potek postopka, ki se je začel leta 2002. Za razglasitev p. Placida za blaženega je potreben le še dokaz, da se je na njegovo priprošnjo zgodil čudež. Udeleženci so na tej zadnji postaji potovanja tudi molili v ta namen. Tako kot v Chiesanuovi so tudi v baziliki pustili lepo okrašeno slovensko svečo in se vpisali v knjigo obiskovalcev in priprošenj.
