Po poti Ljubke Šorli in drugih goriških pisateljic v evropski prostor
Trgovski dom / Predstavitev projekta Ljubkine poti
V konferenčni dvorani Trgovskega doma v Gorici je bila v četrtek, 7. marca, predstavitev Ljubkine poti – kulturno-turistične poti, posvečene Ljubki Šorli in pisateljicam Goriškega. Projekt sta predstavili Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur, in Franka Žgavec, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž, financira pa ga Evropska unija iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021–2027, ki ga upravlja EZTS GO.
Kulturni center Lojze Bratuž je partner pri projektu in na predstavitvi je Franka Žgavec uvodoma razložila, zakaj so za predstavitev projekta izbrali mednarodni dan žena in prostore goriškega Trgovskega doma: “V tej stavbi je pesnica Ljubka Šorli učila violino in tu je tudi spoznala svojega moža Lojzeta Bratuža.” Andreja Rihter je v podrobnosti predstavila projekt Ljubkine poti. Gre za “čezmejno literarno pot poezije in enakopravnosti, ki predstavlja snovne in nesnovne kulturne dediščine Goriškega”. V okviru projekta bosta Forum slovanskih kultur in KCLB začrtala sprehajalno, pohodno in kolesarsko pot po sledeh pesnice Ljubke Šorli ter njenih literarnih predhodnic in sodobnic. Pot bo obiskovalce popeljala po njihovih življenjskih in literarnih poteh in povezovala širše območje na obeh straneh meje: segala bo vse do Tolmina, kjer se je Ljubka Šorli rodila in odraščala, prek Nove Gorice in Solkana do Gorice in njene okolice. Andreja Rihter, ki si je že nabrala veliko izkušenj s povezovanjem v evropskem prostoru, je priznala, da sta kultura in ustvarjalnost vezi, ki povezujeta in gradita mostove. Poudarila je tudi pomembno vlogo ženske v povezovanju skozi zgodovino in prepričana je, da se bo tudi povezanost vseh akterjev, ki so vključeni v projekt, še nadaljevala – “na zemljevid Evrope postavljamo našo dediščino, predvsem pa zgodbe posameznic, avtoric, žensk, ki so tukaj živele, ustvarjale, delovale”.
Skupaj s strokovnjaki in različnimi organizacijami z obmejnega področja ter v sodelovanju s Potjo pisateljic, Kulturno potjo Sveta Evrope, bosta partnerja v projektu izvedla vrsto izobraževalnih in kulturnih programov in dogodkov ter izdala vodnik po Ljubkini poti in zbornik del velikokrat prezrtih literarnih ustvarjalk, ki so živele in ustvarjale na tem območju. Franka Žgavec je na srečanju predstavila koledar projektnih aktivnosti: letos v oktobru bo na sporedu literarni večer na temo književnosti pisateljic z Goriškega, novembra pa se bo začelo izobraževanje za turistične vodnike v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku, ki bo trajalo do februarja 2025. 19. februarja 2025, na rojstni dan Ljubke Šorli, bo koncert njenih uglasbenih pesmi. Marca bodo podelili certifikate novim vodnikom in priredili prvo javno vodstvo po Ljubkini poti, aprila napovedujejo srečanje kulturnih poti Sveta Evrope iz regije, maja pa literarni večer v KCLB. Septembra bo izobraževanje za učitelje šol s slovenskim učnim jezikom, oktobra pa se bo projekt sklenil s predstavitvijo antologije goriških pisateljic in pesnic z začetka 20. stoletja ter z velikim zaključnim zborovskim koncertom uglasbenih pesmi Ljubke Šorli.
Kot rečeno, se bo trasa Ljubkine poti začela v Tolminu pri pesničini rojstni hiši, se nadaljevala v Gorici v Svetogorski ulici, kjer je pesnica z možem živela tri leta po poroki, v ulici Uga Foscola, kjer je živela z otrokoma po moževi smrti, in na Placuti, kjer je v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel poučevala violino. Naslednja postojanka poti bo pri KCLB in na goriškem mestnem pokopališču, kjer je družinski grob Bratuževih. V Novi Gorici, na Erjavčevi ulici, bosta označena doprsna kipa Ljubke Šorli in Lojzeta Bratuža. V Podgori bo pot vodila mimo cerkve svetega Justa, kjer so fašisti 27. decembra 1936 po koncu maše zajeli Lojzeta Bratuža ter ga prisilili k pitju bencina in strojnega olja. Pot se bo vila do Zdravščin, kjer je bila pesnica v taborišču, v Romjan, kjer je osnovna šola poimenovana po njej, in naprej v Štmaver in Dolenje v Brdih, kjer je poučevala.
V Gorici bo Ljubkina pot obeležila tudi druge goriške pisateljice, in sicer Caroline Luzzato Coen (na judovskem pokopališču v Rožni Dolini), Marie von Egger s psevdonimom Paul Lacroma, Marico Nadlišek Bartol, Maro Čop, Almo Karlin in Pavlino Pajk (v Solkanu).
Predsednica KCLB je besedo predala tudi podžupanu Mestne občine Nova Gorica in odborniku za kulturo na goriški občini Fabriziu Oretiju. Slednji je poudaril, da so projekti, ki nastajajo v Gorici in Novi Gorici, zelo kvalitetni in tudi Evropska unija prepoznava njihovo vlogo v gradnji prijateljskega sodelovanja med mestoma, ki sta postala “čezmejni laboratorij kulture”. Anton Harej je dejal, da bodo projekti iz sklada, ki ga upravlja EZTS, prav gotovo obogatili goriško območje, “ti projekti so sveži, so nekaj novega”. Novogoriški podžupan si prizadeva, da bi v Novi Gorici predstavili projekt Ljubkine poti tudi na uradnem odprtju Tedna evropske kulturne dediščine, ki bo potekal od 28. septembra do 4. oktobra. Predstavnika obeh občinskih uprav sta projekt, ki je vreden 200.000 evrov, navdušeno podprla. Ponosna sta na dejstvo, da Evropa prepoznava čezmejni značaj goriškega skupnega prostora in da se bo projekt po obdobju EPK 2025 še uspešno nadaljeval.
