Slovenija

Po aferi zastrupitve v Angliji se Slovenija ni pridružila obtožbi zoper Rusijo!

Po aferi zastrupitve v Angliji se Slovenija ni pridružila obtožbi zoper Rusijo!

Piše Marijan Drobež / Po mnenju veleposlanika ZDA je še čas za premislek o kazenskih ukrepih

V Sloveniji je pozornost javnosti in politike še vedno namenjena angleško-ruski aferi v britanskem mestu Salisbury, ki ostaja tudi ena osrednjih in aktualnih tem v mednarodnih odnosih. Naše bralke in bralci sicer po večini že vedo, da se je tam pred več kot enim mesecem zgodil napad z živčnim strupom, imenovanim Novičok, na dvojnega vohuna, 66-letnega Rusa Sergeja Skripala in njegovo 33-letno hčer Julijo. Javnost je razburjena in prestrašena, mnoge države, pretežno tiste na zahodu političnega prizorišča, pa so prepričane, da je šlo za teroristično dejanje, nepojmljivo za sedanjo raven kulture in civilizacije, ki ga je izvedla Rusija, morda po naročilu njihovega predsednika, Vladimirja Putina.
Zahodne države, pa tudi tiste najbolj oddaljene, kot je Avstralija, zoper Rusijo izvajajo sankcije, katerih začetek je bil izgon ruskih diplomatov. Največ jih je bilo prisiljenih oditi iz Anglije in Združenih držav Amerike, skupaj več kot sto. Nekatere med njimi so označevali in obtoževali, da so ruski vohuni. Rusija je odgovorila na enak način, to je z izgonom diplomatov zahodnih držav iz Moskve. Med sankcijami je bilo tudi zaprtje nekaterih ustanov oziroma zgradb v primer zastrupitve vpletenih držav. Hkrati z izgonom diplomatov se je razplamtela politično-diplomatska vojna, ki še traja. Del le-te je bila tudi izredna seja Varnostnega sveta OZN, nekateri pa zastrupitev v Angliji presojajo celo kot začetek nove hladne vojne med zahodnim in ruskim političnim in vojaškim blokom.
Odziv slovenske vlade, koalicije in levo usmerjene politike, na primer zastrupitve Sergeja Skripala in njegove hčerke Julije je bil zmeden in politično preračunljiv. Premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec zatrjujeta, da je v zadevi treba biti previden, strpen in odgovoren, tako kot je Avstrija. Slovenija ni izvedla nobenega kazenskega ukrepa proti Rusiji, uradno je le slovenskega veleposlanika v Ruski federaciji, Primoža Šeligo, poklicala na posvet v slovensko zunanje ministrstvo. V resnici pa se je s tem ukrepom le osmešila, ker je bil zlagan. Veleposlanik je bil namreč na dopustu v domovini in torej ni mogel biti od nikogar poklican na posvetovanje v Slovenijo. Na sprenevedanje vlade, posebej še zunanjega ministra Karla Erjavca, ki velja za prorusko usmerjenega, se je odzval tudi predsednik države Borut Pahor. Po njegovem prepričanju “bi Slovenija morala izkazati solidarnost z Veliko Britanijo in s preostalimi zaveznicami, ki so se odločile za izgon ruskih diplomatov ali za katerega od drugih ukrepov. Slovenija ni nevtralna država, kot je Avstrija, na katero se sklicujeta slovenski premier in zunanji minister. Zaradi tega bi morala Slovenija, kljub dobrim odnosom, ki jih vzdržuje z Rusijo, sprejeti določene ukrepe zaradi afere ob zastrupitvi nekdanjega dvojnega vohuna in njegove hčerke. Slovenija je članica Nata, članica Evropske zveze. Mislim, da je prav, da Slovenija pove, kdo je, kje je in s kom je”. Podobno razmišlja in poudarja tudi Jožef Horvat, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Zaradi svojih stališč, tako meni, je dobil tudi grožnjo s smrtjo. Odločen je bil tudi odziv Brenta R. Hartleyja, veleposlanika ZDA v Sloveniji. Povedal je, da je bil o primeru zastrupitve v stikih s slovensko vlado, toda ni mu uspelo v pričakovanju, “da bi se tudi Slovenija pridružila drugim članicam EU in Nata in s tem izkazala svojo podporo Združenemu kraljestvu”. Sicer pa veleposlanik Združenih držav Amerike “še vedno misli, da slovenska vlada lahko spremeni svojo odločitev, da ne bo ukrepala zoper ruske diplomate. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

15.04.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!