Goriška

Plodno srečanje treh evropskih civilizacij

Plodno srečanje treh evropskih civilizacij

54. Srednjeevropsko kulturno srečanje

Letošnje tridnevno 54. Srednjeevropsko kulturno srečanje z naslovom Gorizia, Gorica Görz – incontro fecondo delle tre civilta’ europee (Gorizia, Gorica Görz – Plodno srečanje treh evropskih civilizacij) se je uradno začelo v četrtek, 24. oktobra, v konferenčni sobi Fundacije Goriške hranilnice.
Uvodno besedo je imel podpredsednik Inštituta za srednjeevropska kulturna srečanja Nicolo’ Fornasir, ki se je zahvalil Deželi FJK, Fundaciji Goriške hranilnice, goriški občinski upravi, goriški trgovinski zbornici, videmski univerzi in drugim ustanovam, ki so nudile pokroviteljstvo pri organizaciji dogodka. V imenu občinske uprave je prisotne nagovoril svetnik Dario Obizzi; Claudio Cressati, predsednik Informesta, agencije za razvoj in mednarodno ekonomsko sodelovanje FJK, pa je spregovoril o pomenu srečanja tudi v duhu čezmejnega sodelovanja z Novo Gorico ob skupni kandidaturi za evropsko prestolnico kulture.
Po pozdravu častnega predsednika inštituta Renata Tubara je predsednik Fulvio Salimbeni uokviril letošnje srečanje v posebno obdobje, ki ga Evropa doživlja – “v čas velike zbeganosti, v katerem igra tudi Inštitut zelo pomembno vlogo, tako kot jo je igral v preteklosti”. Salimbeni je nato prepustil besedo glavnemu predavatelju jutranjega srečanja, germanistu, publicistu in pisatelju Hansu Kitzmüllerju. Ta je primerjal sedanjost, ki jo v našem prostoru doživljamo brez fizičnih meja in v kateri skušamo naše ozemlje ovrednotiti z zgodovinskega, kulturnega in enogastronomskega vidika, z obdobjem, ko je tu še bila avstro-ogrska kraljevina in se je veliko goriških kulturnikov različnih narodnosti šolalo v State Gymnasium, kjer so poučevali nemško, italijansko in slovensko literaturo. “V našem prostoru lahko najdemo zgodovinske like in pomembne osebnosti, ki so s svojim delom pričali o goriški medkulturnosti in prepletanju nemške, slovenske, italijanske in furlanske kulture skozi zgodovino”. Ko je govoril o pomembnih goriških kulturnikih, je germanist navdušeno spregovoril o Alojzu Gradniku, velikem slovenskem pesniku, ki je v slovenščino prevedel Božansko komedijo Danteja Alighierija, Michelangelove sonete in dela drugih velikih italijanskih pesnikov. Spregovoril je tudi o umetniku Alfonsu Cancianiju. Omenil je Franza Xaverja Zimmermanna, profesorja na State Gymnasium, ki je napisal edino knjigo o Gorici v nemškem jeziku, in druge kulturnike, ki so si prizadevali za ovrednotenje vseh jezikov in kultur goriškega “srednjeevropskega” prostora: “Gorica je bila v daljni preteklosti, zaradi svoje geografske lege in zgodovinskega ter etnološkega razvoja, edino evropsko mesto, v katerem so strpno sobivale tri različne kulture – latinska, nemška in slovanska”. Jutranji program srečanja se je končal z govorom zgodovinarja Nadirja Stringe. Ta je predstavil lik in delo umetnika Andree Parinija in razstavo njegovih del iz keramike, ki so jo za to priložnost postavili v Beli dvorani goriške občinske stavbe.
V avditoriju liceja Gregorčič-Trubar v Puccinijevi ulici se je še isti dan, v popoldanskih urah, nadaljeval posvet, ki je postavil v žarišče nekatere zgodovinske značilnosti plodnega srečanja treh evropskih omik na Goriškem. Moderator Alberto Gasparini, predsednik Univerzitetnega mednarodnega inštituta za evropske študije, je poudaril, da se je naš prostor razvil prav v dialektičnem soočenju med različnimi narodnimi skupnostmi, jeziki in kulturami. Kulturni geograf in Unescov izvedenec Giorgio Andrian je obrazložil, da je v svetu kulture prišlo do hitrih in pomembnih sprememb. Danes – z razliko od preteklosti – lahko vsakdo “ustvarja” kulturo in “s kulturnim načrtovanjem je možno delati čudeže”. Prizadevati si, da bi Goriška postala kulturna prestolnica, je zato za ta prostor “najlepša stvar, ki se tu lahko zgodi”. Tako lahko vsakdo prispeva h gradnji tukajšnje prihodnosti. “Veliki izziv je biti Evropejci”. Pomembno je deliti isto, jasno vizijo prostora, isto poslanstvo, imeti primerne osebe na pravih mestih ter seveda dovolj finančnih virov. Ivan Portelli, predsednik Inštituta za družbeno in versko zgodovino, je orisal zgodovinsko vlogo goriškega centralnega semenišča, institucije, ki je nastala v začetku 19. stoletja in kjer so se izobraževali italijanski, slovenski, furlanski in hrvaški duhovniki ter intelektualci, ki so ogromno naredili za kulturni dvig ljudi in za gradnjo tukajšnje kulturne identitete. Težave so nastale v drugi polovici 19. stol., ko so različne narodne istovetnosti povzročile spore in dramatične delitve tudi med gojenci semenišča. Posebno zanimiv je bil poseg, ki ga je imel beneški kulturnik Ferruccio Clavora o problemu identitete Beneške Slovenije. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
Katja Ferletič in Danijel Devetak

01.11.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!