Plečnik in novogoriški zbor Pobratimija v Pragi

Piše: Peter Kuhar

Ob 150-letnici rojstva pomembnega arhitekta

Tudi v Pragi je visoka obletnica rojstva arhitekta Plečnika dogodek velikega pomena. Na praškem gradu so odprli jubilejno razstavo o Jožetu Plečniku in njegovih posegih v grajski kompleks. Razstava je postavljaena na več prizoriščih, na ogled pa bo vse do konca oktobra. Posvečena je 150-letnici arhitektovega rojstva. To je v Pragi druga največja razstava o Plečniku po letu 1996. Dodana ji je še posebna razstava fotografij notranjih prostorov Narodne in univerizitetne knjižnice iz Ljubljane. Njen avtor je v nemškem Kölnu delujoči fotograf Saša Fuis, razstavo pa je prispeval Dolenjski muzej Novo mesto.

Arhitekt Jože Plečnik je s svojimi deli tako pomembno zaznamoval Prago, da ga češka stroka uvršča med enega treh najpomembnejših čeških arhitektov prve polovice dvajsetega stoletja. Damjan Prelovšek pravi celo, da je Plečnik na Češkem ustvaril svoja najpomembnejša dela. Najtemeljiteje je posegel v sam praški grad, kjer je preoblikoval tudi notranje prostore, dvorišča in vrtove. Plečnikovo delo v Pragi je poleg tega tudi cerkev Srca Jezusovega ter obnova grajskega kompleksa Lány, ki je še danes rezidenca predsednika države.

Ob nastanku Češkoslovaške republike po prvi svetovni vojni je Plečniku naročil obnovo sam T. G. Masaryk, prvi predsednik mlade države. Koncept naloge je bil jasen – fevdalni grad, ki je dolga stoletja bil sedež posvetne in cerkvene oblasti v čeških deželah, naj Plečnik obnovi tako, da bo grad simboliziral novo demokracijo.

Profesor Zdenĕk Lukeš, eden od čeških poznavalcev Plečnikovega dela ter avtorjev več razstav, takole pojasnjuje Plečnikove načrte. “Hotel je dopolniti pester stilski mozaik s stilom modernega klasicizma, ki bo združil vse zgodovinske etape, v katerih je grad nastajal skozi stoletja.”

Razstava prikazuje tri Plečnikova ustvarjalna in življenjska obdobja. Začenja jo z dunajskim obdobjem, kamor je odšel študirat in nato dobil prva naročila. Nadaljuje jo praško obdobje, kjer je od leta 1910 poučeval na šoli za industrijsko oblikovanje, nato pa čas od leta 1920, ko je postal profesor arhitekture v Ljubljani, hkrati pa je bil tudi glavni arhitekt praškega gradu. Največji pečat podobi praškega gradu, kakor ga vidimo danes, je dal prav arhitekt Plečnik.

Znano je, da je Plečnik pri svojem delu imel čedalje več težav z nasprotniki njegovih posegov, pri katerih pa je odločno vztrajal. Tako je raje razočaran odšel iz Prage, kamor pa se je vendarle pogosto vračal. Dela po njegovih načrtih je med tem nadziral njegov učenec arhitekt Otto Rothmayer. Eden nesmiselnih očitkov je bil tudi ta, da je Plečnik tujec, ki uničuje največjo svetinjo češke zgodovine.

O tem profesor Zdenĕk Lukeš poudarja, da je ta očitek nesmiseln:

“Če se ozrete naokrog, vidite dela Avstrijcev, Nemcev, Francozov, Italijanov … grad je torej kolektivno delo vse Evrope.”

Razstavo pod pokroviteljstvom predsednika Češke republike Miloša Zemana je na pobudo slovenskega veleposlaništva v Pragi omogočila uprava praškega gradu, pripravil pa jo je profesor Vladimir Šlápeta s sodelavci. Na odprtju razstave je med drugim dejal:

“Stopetdeseta obletnica Plečnikovega rojstva je gotovo izziv, da bi se spet spomnili na njegovo dediščino in na njegova vrhunska dela na praškem gradu. Kaj takega seveda ni mogoče izpeljati izolirano, pač pa smo se povezali z našimi prijatelji v Ljubljani. Ponudila se nam je možnost, da smo razstavo pripravili v Terezijanu, kot se imenuje stari del praškega gradu. To je čudovit prostor, hkrati pa obiskovalci na razstavi doživijo njegovo delo in situ, v realnosti, k čemur bodo s pomočjo panojev dobili zadostna pojasnila.”

Razstavljeni so nekateri eksponati in modeli ter na novo posnete fotografije tipičnih objektov, ki najtemeljiteje predstavljajo Plečnikove posege na Hradčanih. Poleg tega so na ogled predmeti, načrti in modeli, ki so prvič dostopni javnosti. Prvič si obiskovalci lahko ogledajo tudi dokumentarne posnetke Plečnika ob podelitvi Prešernove nagrade in najbolj znane minute Plečnikovega sprehoda mimo trnovske cerkve. Nekaj eksponatov so pripeljali iz Ljubljane, recimo iz arhitekturnega muzeja, Plečnikove hiše ali predmete iz zasebne zbirke Damjana Prelovška, večinoma pa so last praškega gradu.

Tako lahko vidimo, kakšna so grajska dvorišča, notranji prostori, tudi vrtovi in Masarykovo razgledišče. Fotografije kažejo ne le stebriščno dvorano, pač pa tudi stanovanjske prostore predsednika Masaryka. Ti niso odprti za javnost, saj so še vedno reprezentačni prostori predsednika republike.

Prav ti zasebni predsednikovi prostori so bili v času stalinističnega režima na Češkoslovaškem najbolj onečaščeni in razdejani. Odpeljana je bila celo oprema in okrog stosedem tisoč knjig iz Masarykove knjižnice. Zanemarjeni ali zaradi neustreznih posegov so bili poškodovani tudi drugi deli gradu, dvoran in vrtov. Zasluga Václava Havla, prvega voditelja Češkoslovaške po žametni revoluciji, je, da so takoj začeli obnovo Hradčanov ter v naslednjih desetletjih skorajda v celoti vzpostavili prvotno stanje po Plečnikovih načrtih, kot sta na odprtju razstave poudarila Zdeňek Lukeš in Vladimír Šlapeta, avtorja razstave.

Opazen integralni del razstave so tudi fotografije slovenske Narodne in univerzitetne knjižnice, delo fotografa Saše Fuisa, ki jo je pripravil za Dolenjski muzej Novo mesto. Poleg avtorja in predstavnikov muzeja je slovensko ministrstvo za kulturo zastopala Barbara Koželj Podlogar, vodja direktorata za ustvarjalnost.

V svojem nagovoru je češko publiko med drugim opozorila na to, da so Plečnikova dela v Ljubljani od lani že vpisana na seznam UNESCO-ve svetovne kulturne dediščine, s čimer so mu končno priznali izjemno univerzalno vrednost.

Stopetdesetletnico Plečnikovega rojstva so dan po odprtju razstave počastili še z zborovskim koncertom v cerkvi Srca Jezusovega, ki je tudi Plečnikovo delo in velja za najpomembnejšo sakralno stavbo 20. stol. na Češkem. Prireditev je pripravilo slovensko veleposlaništvo v Pragi. S slovensko pesmijo je navdušil moški pevski zbor Pobratimija iz Nove Gorice, ki ga vodi Vladimir Čadež. S sakralno glasbo ob orgelski spremljavi pa je nastopil dekliški zbor Abbellimento iz Prage. Vodi ga Jarmila Novenková, iz koncertnega lista pa izhaja, da je zbor doslej nastopil na mnogih uglednih prireditva doma in po svetu.

Na trgu pred omenjeno cerkvijo je od 1. aprila na ogled razstava o tridesetih letih diplomatskih odnosov med Slovenijo in Češko republiko. Ustanova Slovenija Center v Pragi, ki je osredotočena predvsem na turistično promocijo Slovenije, pa je pripravila dan odprtih vrat.

Kakšen odnos doživlja Plečnik na Češkem, priča velika pozornost javnosti, saj se je že odprtja udeležilo nekaj sto ljudi. Preseneča tudi pozornost medijev, radija, televizije in tiska. Že od januarja naprej je skoraj vsak dan najti članke in reportaže, povezane s Plečnikovim delom in življenjsko usodo. Ne gre pozabiti, da se nekoč, v času češkoslovaškega stalinizma, Plečnika ni smelo niti omenjati.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme