Pismo sv. Miklavža za najbolj skromnega otroka

Ob koncu novembra otroci komaj čakajo, kdaj bo prišel sv. Miklavž, bradati svetnik, ki jim skuša v svoji neizmerni dobroti ugoditi čim več želja. Čarobno vzdušje tega pričakovanja je v mladinski sobi Feiglove knjižnice v Gorici na peti Pravljični urici v letošnjem šolskem letu, v ponedeljek, 25. novembra 2019, pričarala Katerina Ferletič s svojim kamišibaj gledališčem. Na lesen oder, butaj, v katerega so vložene slike, je usmerila svetilko, ki je v poltemi sobe učinkovito osvetljevala menjavajoče se slike iz pravljice Miklavževo pismo. Otroci so v pravljici že pisali nebeškemu dobrotniku in nestrpno čakali, kdaj jim bo prinesel darila. Poštar Matjaž pa je moral dostaviti posebno pismo in je bil v veliki zadregi, kajti pisemce je poslal sam sv. Miklavž, a na njem ni bilo naslova. Pisalo je le: Najbolj skromnemu otroku. Poštar je obhodil vse hiše, da bi ugotovil, komu mora pismo dostaviti. Pozvonil je na vrata Žana, Urške, Špele, Jake in Klare, a ti so Miklavža zaprosili za cel kup igrač. Na koncu pa je vendarle našel pravega naslovnika: dečka Andreja, ki si je od Miklavža želel le to, da bi mu odgovoril na pismo. Ker so se mu sanje uresničile, je bil izredno vesel.
Okrog 20 malčkov je v tišini zelo pozorno spremljalo pravljično zgodbo, ki sta jo uvedla trk kamenčkov in na božične melodije ubrana glasbena spremljava. Katerina Ferletič je vsebino jasno in razločno razvijala ob slikah-prizorih iz zgodbice, ki jih je sama izdelala v tehniki kolaža na stenskem papirju. Njeni mali poslušalci so bili ob koncu kratke, a pomenljive pravljice tako navdušeni, da so jo želeli poslušati še enkrat. K pripovedovalki, sicer vzgojiteljici v vrtcu – letos poučuje v vrtcu Mavrica v Bračanu – so pristopili Francesca, Melissa, Alessio in Daniele, njeni lanskoletni malčki iz vrtca Sonček. Z njeno pomočjo so obnovili pravljico, ki so jo tudi sami pripovedovali v lanskem šolskem letu v vrtcu in sami narisali prizore iz nje. (Otroci v vrtcu Sonček, v katerem je dolgo let poučevala Ferletičeva, so pobliže spoznali kamišibaj gledališče prav v lanskem šolskem letu, ko so se s slikanico Plastenka praznuje Veliko noč, ki jo je napisala Helena Kraljič, udeležili italijanskega znanstvenega festivala Scienza U18 in prikazali, kaj vse lahko nastane iz plastenk).
Ob koncu zelo prisrčne in z lepim poučnim sporočilom odete ponedeljkove pravljične pripovedi je knjižničarka Breda otroke povabila, naj narišejo na list papirja, kar želijo, da bi jim prinesel sv. Miklavž, in naj risbico oddajo v za to pripravljeno škatlico.
Ob robu tega zapisa naj povemo, da se Katerina Ferletič v zadnjem času zelo zavzema za kamišibaj gledališče, ker meni, da je to čudovit didaktični pripomoček. Otroci se npr. z njim naučijo obnavljati zgodbe. Zelo navdušena je nad to tradicionalno japonsko umetnostjo, ki se zmeraj bolj uveljavlja na Slovenskem. Sama je bila v letošnjem avgustu uvrščena na 7. slovenski festival kamišibaj gledališča v Štanjelu v sklopu Poletnega festivala, na katerem se je v treh dneh zvrstilo 44 predstav. Kot vsakič ga je priredilo Društvo Kamišibaj Slovenije, ki je uradno začelo delovati l. 2015 in goji v slovenskem prostoru ta gledališki žanr vzhodne tradicije; le-ta združuje besedo in likovno umetnost. Prve kamišibaj predstave so bile v Sloveniji odigrane l. 2013 in so jih uprizorili Igor Cvetko, Jelena Sitar, Irena Rajh, Marjan Kunaver in Anže Virant. Virant je bil (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
IK

Gorica / Peta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici v š. l. 2019/20

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme