Pisatelj Kossi Komla-Ebri na Festivalu jezikov

Predstavitev prevoda njegovega romana Neyla

Bliža se Festival jezikov, ki bo v organizaciji združenja Kulturhaus Görz potekal 7. in 8. junija 2024. Na njem bo sodeloval tudi pisatelj Kossi Komla-Ebri, rojen leta 1954 v Togu, po izobrazbi zdravnik, ki že 50 let živi in ustvarja v Italiji. Njegov roman Neyla je izšel v slovenskem prevodu pri založbi Iskanja. Pred mikrofon smo povabili ustanoviteljico založbe in urednico, “radovedno bralko in raziskovalko življenja” Bojano Pavlič.

Kako ste izvedeli za to knjigo in kako ste se odločili za prevod v slovenščino in izdajo knjige?

Knjigo mi je priporočila bralka naših knjig, ki jo je kasneje po dogovoru tudi prevedla. Ima tudi svojo izseljeniško izkušnjo, prav tako njen tedanji partner. Ona je delala v Italiji, partner pa je prišel iz Južne Amerike. Pripovedovala mi je, kako se je je knjiga dotaknila, in mi vzbudila zanimanje. Ko sem jo prebrala sama, sem takoj vedela, da jo bomo izdali.

Morda veste, kako je bila sprejeta pri bralcih? Meni je bila strašno všeč. Togo, dežela, v kateri je pisatelj rojen, meji na Benin, kjer sem bila dvakrat kot prostovoljka. Lahko sem podoživljala utrip vsakdanjega afriškega življenja, vrvež na tržnici, barve in zvoke in toplo sonce.

Knjiga je bila pri bralcih odlično sprejeta. Že znanec, ki sem ga prosila za spremno besedo, mi je sporočil, da jo bere z rosnimi očmi. Čeprav je kratka, je besedilno in vsebinsko izredno bogata in barvita. Sama sicer še nisem bila na afriških tržnicah, sem si jih pa z lahkoto predstavljala, pa prašne poti od mesta do vasi, pa vsi ti pogovori med domačini, pa srečanje z vračem …

Če se prav spomnim, je tudi ljubezenska zgodba, in dobro je prikazano, kako izseljenca po eni strani vleče domov v Afriko, po drugi v tujino, kjer dela in si ustvarja novo življenje.

Marsikateri bralec je bil presenečen, da je v okviru ljubezenske zgodbe zajeto toliko problematike. Ljudje, ki so se rodili v manj obetajočem okolju, se v obupni želji po boljšem življenju prepustijo zlorabi, dekleta se z upanjem po poroki z belim moškim predajo predvsem spolnemu izkoriščanju. Samo redkim se uspe prebiti iz tega kroga. Našemu avtorju se je uspelo, danes je v Italiji priznan zdravnik.

Kako pa ste vi doživeli to knjigo?

Mene je najbolj ganila izseljeniška problematika. Saj ni treba, da govorimo le o priseljencih iz Afrike ali Azije, verjamem, da imajo podobne težave tudi ljudje, ki npr. prihajajo v Ljubljano iz Prekmurja ali Primorske. Sem tu gost in kdaj bom postal domačin? Sem doma, v rojstnem kraju, še doma? Po kolikem času življenja izven domačega kraja bom za domačine postal tujec? Bom zadovoljil pričakovanja staršev, ki so mi zaupali, da se bom “v tujini” znašel sam? Jim bom svojo hvaležnost lahko kdaj materialno povrnil?

Tudi prevod se mi je zdel odličen. Lahko poveste, kako ste se odločili za prevajalko?

Ker gospa Vidmar že mnogo let živi v Italiji, seveda govori tekoče italijansko. Pri težavnejših odločitvah se je posvetovala z avtorjem, ki ji je bil vedno na voljo, da sta predebatirala odlomke, kjer ji je prevod zastal.

Sta se s pisateljem kdaj tudi osebno srečala?  Kako ste ga doživeli? Na YouTubu sem našla nekaj videov o njem in zdi se mi prav simpatičen gospod …

Na žalost se še nisva srečala osebno. Knjiga je izšla med koronavirusno epidemijo, tako da so bile onemogočene vse predstavitvene dejavnosti z bralci v živo. Knjigo smo zato predstavili samo po internetu in družbenih medijih. Gospod Kossi Komla-Ebri je res simpatičen, predvsem pa empatičen in radoveden. Veselim se srečanja, saj bo na tem festivalu končno v naši bližini.

Lahko poveste, kako po branju take knjige gledate na Afriko, njeno kulturo in njene ljudi ter kako na priseljence oz. v današnjem času migrante. In kako na naš odnos do Afričanov in migrantov?

Moj odnos do Afrike je bil že ves čas empatičen in spoštljiv. Nikakor ne morem razumeti, da je človeku zaradi nesrečnega naključja, ker se je rodil v manj obetajočem okolju, onemogočena izbira, kot jo imamo na primer mi. Ta hinavščina zahodnega sveta me boli. Zakaj je meni dovoljeno, da potujem v Afriko, Afričanu pa ni dovoljeno potovati sem? Afriške kulture v resnici sploh ne poznam dovolj, ker še nisem bila tam, zanašam se lahko le na tako dobre vire, kot je na primer knjiga Neyla.

Je vaša založba izdala se kakšno knjigo afriškega avtorja in katero?

Žal ne, smo pa pred leti izdali knjigo misijonarke Marije Sreš Pod krošnjo stare jablane, ki nam je približala svet indijskih žena. Tik pred izidom pa je delo italijanskega dobrodelnega zanesenjaka Francesca Romagnolija, ki je ustanovil vasico za osirotele otroke v severni Etiopiji.

Morda veste, ali je Kossi Komla-Ebri pred Neylo napisal še kakšno knjigo? Jih poznate? Pred kratkim je izdal še en roman. Boste morda prevedli in založili tudi tega?

Pregledala sem druge njegove knjige (mislim, da so vsaj še štiri) in vsaka je zanimiva na svoj način. Morda pa se bova za kakšno dogovorila prav na srečanju na tem festivalu.

Se veselite srečanja z avtorjem na festivalu v Gorici?

Bogastvo je v srečevanjih, toliko znanja si lahko podelimo in se naučimo drug od drugega! Upam, da to srečanje ne bo zadnje.