Pisani opozoril na nekatere tematike, ki bi potrebovale pogumnejšo politiko
Dežela FJK / Izglasovali rekordni poletni rebalans
Deželni svet FJK je minuli teden pričel obravnavo deželnega rebalansa in ga sprejel v četrtek oz. petek (26. 7.) v zgodnjih jutranjih urah. Na začetku tedna so se vrstili uvodni nagovori svetnikov, med katerimi je v slovenskem jeziku nastopil tudi Marko Pisani. Deželni svetnik SSk se je najprej dotaknil nekaterih makrotematik, ki bi bile ob tako bogati finančni razpoložljivosti vredne pogumnejših izbir in prijemov. “Dežela nadaljuje z zajetnimi finančnimi postavkami za Evropsko prestolnico kulture GO! 2025; glede tega menim, da bi morala dežela bolj pozorno skrbeti za to, da bi dogodek oz. vanj vložena sredstva imela dolgoročne učinke tako na gospodarskem kot družbeno-kulturnem področju.” Pisani je v nadaljevanju opozoril na demografsko krizo oz. problem mladih, ki se za svojo prihodnost vse bolj ozirajo v tujino. Neizprosno krivuljo bi bilo nujno treba ustaviti s strukturirano politiko, ki bi delovno silo in s tem mlade družine ohranila na deželnem območju, je mnenja Pisani. Med kritičnimi točkami deželne politike je deželni svetnik SSk omenil še migrantsko politiko in negativni saldo zdravstva v odnosu do ostalih dežel, ki so očitno bolj uspešne v zdravstveni oskrbi. Pisani se je naposled zaustavil pri tematiki javnih uprav, posebej pri ponovni vzpostavitvi pokrajin. Zbornico je opozoril, da so v času njihove ukinitve bile za to vse politične sile z izjemo Slovenske skupnosti. “Naše stališče torej ni pod vprašajem” – je dejal Pisani – “le da se upošteva načelo, ki je zapisano v 2. točki 9. člena zakona 122 iz leta 1951, po katerem nobena občina ne sme imeti več kot polovico predstavnikov.” Pisani je nato napovedal nekaj svojih popravkov, ki zadevajo predvsem kmetijski sektor, in sklenil z zahvalo odbornikoma Robertiju in Callariju, ki sta vnesla odstavek za prenos lastnine Narodnega doma pri Sv. Ivanu iz deželnega lastništva na Fundacijo Narodni dom.
Deželni svet je nato, kot rečeno, v petek z glasovi desnosredinske večine in ob nasprotovanju opozicije izglasoval rekordni poletni rebalans proračuna za leto 2024 v višini 1.348.000.000 evrov. Deželni svetniki so predlagali več popravkov, kot običajno so bili predlogi s strani predstavnikov večine sprejeti, popravki članov opozicije pa zavrnjeni.
Med glavnimi postavkami, ki so dobile dodatna finančna sredstva, velja omeniti investicije v infrastrukturo (318 milijonov), proizvodnjo in turizem (200 milijonov), zdravstvo (175 milijonov), kmetijstvo (90 milijonov), kulturo in šport (75 milijonov), okolje in energijo (70 milijonov). Pomemben delež so dobila tudi področja lokalne samouprave, varnosti, izobraževanja, dela, družinske politike in digitalizacije. V okviru rebalansa je bil izglasovan tudi brezplačen prenos lastništva Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu na Fundacijo Narodni dom. Ob vzdržanju opozicije je določilo podprl deželni svetnik Marko Pisani, ki se je tudi zahvalil odborniku Sebastianu Callariju. Svetnik Slovenske skupnosti je podprl tudi popravek o postavki za projekte na področju digitalizacije v Benečiji in Reziji ter sprejetje devetega člena, s katerim je dežela porazdelila preostali denar iz postavke zaščitnega zakona.
Glede rebalansa nam je deželni svetnik Pisani povedal, da obžaluje predvsem pomanjkanje neke strategije in vizije prihodnosti. Tako visok znesek je neobičajen in bi bile zato potrebne investicije v dolgoročne projekte, ki jih bo dežela težje izvajala, ko take finančne zmožnosti ne bo. Popravki opozicije so bili v tem smislu konstruktivni za skupno dobrobit Dežele FJK, a žal ni bilo posluha. Pisani pa je zadovoljno pozdravil postavke, ki zadevajo slovensko narodno skupnost, predvsem da je bil v zelo kratkem času sprejet prenos lastništva Narodnega doma pri Sv. Ivanu na Fundacijo Narodni dom.
