Kultura

Pika na (pesm)i

Pika na (pesm)i

Piše: Majda ARTAČ STURMAN

Noč
Zelena, zelena žabica
regljá, regljá, regljá:
“Zvezda, zvezda, umakni se,
pošlji nam dežja”!

Ali zvezda govori:
“Potnik je sredi poti,
ako ugasnem, ako ugasnem,
potnik se izgubi”.

In potnik je hodil, hodil
vso noč in našel dom.
In zjutraj je uslišal Bog žabico,
poslal ji je dež in grom.

Prošnja
Noč, razgrni
črna krila,
pridi k meni,
bela vila,
in prinesi
tanke sanje
in prinesi
zlate zvončke
in prinesi
mi bonbončke.
Sanje,
da me deneš vanje,
zvončke
za tenko zvonkljanje,
a bonbončke
za smehljanje.

Srečko Kosovel (1904–1926)
Zakaj tokrat kar dve pesmi? Enostavno, ker v teh zahtevnih časih prikovanosti na dom in radikalne omejitve gibanja in socialnih stikov potrebujemo spodbudo, upanje, tudi poezijo. Zame to velja, da vidim svetlobo pred seboj, da zapolnim vsakdanjik, ki se je razpotegnil, da ne premlevam številk, nelepih novic, temnih predvidevanj. Tudi zato sem se odločila, da bom spet vzela v roke otroške knjige, ki jih v velikem številu premorejo domače knjižne police. Začela sem s Kosovelovo knjižico Otrok s sončnico, ki je izšla pred davnimi osemintridesetimi leti pri Mohorjevi družbi v Celju v redni knjižni zbirki za leto 1982.
Vsaka knjiga govori, me nagovarja. Ta me spominja na nakup v ljubljanskem Trubarjevem antikvariatu maja 1998, na leta poučevanja, ko sem dijakinjam in dijakom prebirala Kosovelove otroške pesmi, na srečanje z openskimi šolarčki, ki sem jim prebrala nekaj pesmi, spominja me na otroštvo (moje in mojih otrok, zdaj tudi na vnučko Martino, ki je ne morem popestovati).
Začnem prebirati pesmi zapovrstjo, eno za drugo, na glas. Tako začutim ritmičnost in muzikaličnost verza, teče minuta za minuto, tako mineva čas. Drage bralke, dragi bralci, poskusite tudi vi glasno prebrati, ne enkrat, večkrat isto pesem, dokler vam ne pride v uho.
Pesmi povezuje motivika noči, ki je priljubljen pesniški topos ljubezenske in življenjsko izpovedne lirike. Kosovelu pa je navdihnila ljubki dvogovor med žabico in zvezdo in neobičajno prošnjo. Lepota te otroške poezije je v njeni preprostosti in zvočnosti. V pesmi Noč je pesniška intenzivnost položena v ponavljanja oziroma stopnjevanje ali geminacijo, denimo v verzih Zelena, zelena žabica / regljá, regljá, regljá: /“Zvezda, zvezda, umakni se, / pošlji nam dežja”!. Druga pesem se začenja z apostrofo: v nagovoru noči in vile izstopa barvni kontrast med črno nočjo in belo vilo, od katere bi pesnik rad izprosil vse, kar lahko prežene turobnost in temo. V željo po tankih sanjah, zvončkih in bonbončkih se vpleta pozitivna valenca zlate barve.
Prikupna otroška pesmica vsebuje elemente za pomiritev, lepo spanje in rahle, prijetne sanje. Tudi brez rime ne gre (npr. zvončke / bonbončke), niti brez vedrine smehljanja. Prošnja se dejansko zasuka v pomirljivo uspavanko. Naj nas v mesecu, ko se spominjamo Kosovelovega rojstnega dne 18. marca in praznujemo svetovni dan poezije 21. marca, pestuje topla misel na lepe trenutke otroške radoživosti in sproščenosti, o katerih v tem napetem obdobju sanjamo. Vse bo še dobro.

 

23.03.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!