Kultura

Peticija za uvrstitev del Borisa Pahorja v učbenike v Sloveniji

Peticija za uvrstitev del Borisa Pahorja v učbenike v Sloveniji

Ob 106. rojstnem dnevu tržaškega pisatelja Borisa Pahorja so literarni ustvarjalci in profesorji Primož Sturman, David Bandelj in Nejc Rožman Ivančič objavili spletno peticijo, s katero zbirajo podpise za uvrstitev akademika z njegovimi deli med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol. Prepričani so, da pisatelj sodi v berila. O peticiji poroča danes Slovenska tiskovna agencija.

Kot je za Slovensko tiskovno agencijo povedal Bandelj, skupaj s kolegoma, ki prav tako poučujeta književnost, v slovenskih antologijah pogreša dela Borisa Pahorja. Čeprav verjame, da tudi drugi učitelji slovenščine posegajo po Pahorjevih delih, čeprav jih ni v uradnem šolskem kurikulumu, so prepričani, da si avtor zasluži uvrstitev v učni načrt za slovenščino za četrti letnik gimnazij in srednjih šol.

Zaenkrat so zbrali nekaj več kot 50 podpisov. S prejetimi podpisi bodo po Bandljevih besedah naslovili ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport oziroma institucije s škarjami in platnom v rokah. Zaveda se, da bo pot verjetno težka, vendar, kot poudarja, mora nekdo opozoriti na pomanjkljivosti.

V slovenskih šolah v tujini je Pahor med kanonskimi pisatelji, večkrat je bil tudi predpisan za maturitetno gradivo, v berilih pa ga pogrešajo. Nekateri dijaki se z literaturo srečajo le prek beril, zato je še toliko bolj pomembno, da so v njem vključeni tako pomembni avtorji, kot je Pahor, je še poudaril pesnik in literarni zgodovinar Bandelj.

Peticijo je med drugim podpisala tudi literarna zgodovinarka Milena Mileva Blažić. Kot je poudarila, je več slovenskih avtorjev in avtoric po krivem izvzeto iz uradnega šolskega programa, med njimi je po njenem mnenju tudi Alma Karlin.

Po besedah Milene Mileve Blažić bi morala berila vsebovati tako dela klasikov, kot sta France Prešeren in Ivan Cankar, stvaritve sodobnih klasikov, sem sodi tudi Pahor, kot tudi odlomke sodobnih kakovostnih avtorjev. V slednjo kategorijo bi po njenem mnenju sodil denimo Miklavž Komelj.

Med Pahorjevimi deli, ki imajo po njenih besedah tako literarno, jezikovno kot kulturno vrednost, bi uvrstila roman Nekropola, kar je tudi eden od predlogov pobudnikov peticije, v osnovnošolska berila pa bi morali vključiti njegovo slikanico Mali samouk. Literarna zgodovinarka je kritična do zavoda za šolstvo in komisije, ki izbira besedila za berila. Po njenem mnenju pri izbirah namesto strokovnosti vlada t.i. domačnost.

Avtorji peticije ministrstvu za izobraževanje predlagajo, da ob posodabljanju učnega načrta za slovenščino za četrti letnik gimnazij in srednjih šol – obstoječi je iz šolskega leta 2008/2009 – uvrstijo odlomek iz enega izmed Pahorjevih del, kot so Mesto v zalivu, Nekropola, Spopada s pomladjo, Zatemnitev ali Grmada v pristanu, je razbrati iz besedila peticije.

Na fotografiji Boris Pahor na letošnjem praznovanju rojstnega dne v knjigarni Konzorcij v Ljubljani 26. avgusta, foto: JUP

29.08.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!