Suzin svet

Petdeset let za Benečijo (1)

Petdeset let za Benečijo (1)

Piše Suzi Pertot: “Pustite nam rože po našem sadit”

Kako hudo je, ko tuja beseda počasi preplavlja zemljo, ki je bila nekoč naša, vem iz izkušenj. Vem, ker to doživljam. Benečija je to čutila dolga desetletja in čuti še danes. Predvsem v tistih krajih, kot v Idrski dolini, kjer je slovenska beseda skoraj povsem zamrla v času fašizma in še danes ni našla poguma, da bi spet zazvenela kot nekoč.
V Rečanski dolini je drugače. Rečanska dolina je imela srečo. Srečo, da so se tam rodili in živeli ljudje, ki so razumeli pomen ohranjanja slovenske kulture in slovenskega jezika. Letos je ravno petdeset let od tega, ko je trinajst Benečanov, vse kaže da je ta številka zares srečna, odšlo k notarju in ustanovilo prosvetno društvo. In to kljub temu da je bilo takrat zares težko, da je bila v Benečiji tajna organizacija Gladio vsem zavednim Slovencem za petami in da je celo videmski škof skušal preprečiti beneški preporod, s tem da je zavedne slovenske duhovnike zamenjal s tujimi. Kljub temu je Rečanski dolini uspelo. In ravno tistim, ki so pred petdesetimi leti kljubovali pritisku, psovkam, grožnjam, prerezanim gumam in ustrahovanju, se gre zahvaliti, da sta danes Rečanska dolina in celotna Benečija še vedno slovenski. In da tu utripa duša, ki je tako pristna, tako trdoživa in predana, tako polna zagona, poguma in upanja, da ji podobne ne najdeš nikjer drugje. Benečija… Ko pomislim nanjo, vidim veliko, odprto, slovensko srce …
Prijatelji iz Rečanske doline so mi že pred meseci napovedali, da bo praznovanje teh petdesetih let kulturnega dela zelo bogato. Zagotovila sem jim, da bom pomagala in bom zraven na vseh prireditvah. Enostavno bi ne mogla drugače. Ker imam Benečijo rada, ker vem, kako je bilo vse skupaj težko in je še danes. Ker mislim, da bi morali biti prisotni vsi. Že zato, da mladim rodovom, ki bodo v naslednjih desetletjih delali, zato da ne bodo te doline onemele in utihnile, vlivamo pogum in jih bodrimo. Benečija se ne sme počutiti sama. Nikoli.
Prvi večer smo se zbrali v Špetru. Čeprav se KD Rečan-Aldo Klodič od nekdaj drži načela, da deluje po vaseh, da skuša kulturo prinesti med ljudi in da je prisotno tudi v tistih pozabljenih krajih, ki so se skoraj že povsem izpraznili, smo se tokrat zbrali v dolini. Nekako prav je, da se praznovanje začne v Špetru, v kraju, ki je od nekdaj stičišče, središče, center za Slovence iz Nediških dolin. To je najbolj uraden del praznovanja. Predstavitev QR kod. Tistim, ki so tu le mimogrede, se zdi, da gre samo za predvajanje nekaterih intervjujev, ki bodo drugače trajno shranjeni v QR kodah. Sama vem, da je v teh QR kodah petdeset let težke zgodovine. Vem, koliko truda je za vsem tem, in razumem, kaj pomenijo posamezne pripovedi. V njih so ujeti spomini na tiste čase, ko ni bilo lahko, ko je bilo pravzaprav vse skupaj skoraj nemogoče. Ljudje, ki so se zbirali pri Rečanu, so tvegali mir, morda celo službo, tvegali so svoj vsakdan, da so lahko ohranili svoj jezik. Želja, da bi lahko še govorili in molili, kot so govorili in molili njihovi starši, njihovi dedje, njihovi pradedje, pa je bila pomembnejša od vsega. Medtem ko je po zidovih pisalo proč z duhovniki, ki podpirajo Slovence, in nočemo slovenščine v šolah, na cestah pa so žeblji prežali na rodoljube, je Aldo Klodič pisal tiste preproste, a vendar tako lepe verze, tiste nežne besede, ki so postale simbol slovenske Benečije … PUSTITE NAM ROŽE PO NAŠEM SADIT.
Margheriti pomagam, pravzaprav nudim ji moralno podporo pri pripravah na osrednjo prireditev. In ob njej spoznavam, kako težki so bili tisti časi in koliko moči so Benečani vložili v boj za svoje pravice.
Tudi sama sem bila tam pred štiridesetimi leti. Takrat, ko se je vse šele začenjalo, ko je bilo najtežje, ko dvojezične šole še ni bilo in si je KD Rečan kot osamljeno društvo prizadevalo tako za slovenski jezik kot tudi za socialne in delavske pravice. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

30.06.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!