Pesmi so pravi izraz njegovega srca, doživljanja in življenja

Piše:

Katinara / Predstavitev zbirke Zbrane pesmi Alberta Miklavca

V čudoviti cerkvici Svete Trojice na Katinari, obdani s poslikavami Toneta Kralja, so v petek, 4. marca 2022, predstavili zajetno zbirko Zbrane pesmi duhovnika in pesnika Alberta Miklavca, ki je izšla pri Založbi Mladika ob 25-letnici smrti priljubljenega katinarskega župnika. Prisotne je pozdravil domačin, časnikar Miro Oppelt, ki je tudi občuteno prebiral oz. interpretiral Miklavčeve pesmi. Smo v postnem času in spet v novem kriznem času, a z vero in upanjem v vstajenje lahko vse premostimo, je povedal Oppelt, ki se je zahvalil domačemu župniku Giorgiu Carnelosu, da so lahko predstavili zbirko v domači cerkvi in da mašuje v slovenščini ter občuteno spremlja slovenske pesmi. Don Carnelos je bil zelo počaščen, da je lahko gostil predstavitev pesmi Miklavca, človeka, ki je pustil neizbrisno sled v katinarski župniji in skupnosti, ne le duhovni, ampak tudi kulturni pečat.

V imenu Založbe Mladika je pozdravila Nadia Roncelli. Zbirka, ki je izšla z letnico 2021 in tako obeležila 25-letnico smrti g. Miklavca (1928-1996), prinaša celotni pesniški opus duhovnika iz Tomaja, ki je večji del svojega življenja preživel pri nas. Mladika je delo uvrstila v zbirko Črnike, v katero uvrščajo dela uveljavljenih in pomenljivih pesnikov s Tržaškega in Goriškega. Albert Miklavec je veliko objavljal v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe in v revijah, predvsem v Mladiki (Prvo zbirko, Prošnja za jutri, je izdal pri Mladiki leta 1970). Teme pesmi so različne: avtor opeva svoja srečanja z naravo, rojstno kraško zemljo, življenje na Krasu, kmečko delo in trpki spomin na očetovo prezgodnjo smrt, sooča pa se tudi z odgovornostjo duhovniškega poklica in s stiskami človeka današnjega časa. Čeprav so pesmi vsebinsko raznolike, so tematsko povezane in so v zbirki zbrane v 13 sklopov. Pomembno in zahtevno delo zbiranja ter urejanja pesmi je opravila dr. Miroslava Cencič, profesorica, avtorica knjig in številnih člankov, raziskovalka polpretekle primorske zgodovine in med drugim, tako kot g. Miklavec, doma iz Tomaja. Prisotnim je povedala, da ko je prvič vzela v roke končno publikacijo, so se ji vzbudili občutki, kot da bi držala v rokah “zlato jabolko”. Spomin je oživel na otroštvo in mladost ter na tiste čase, ki jih ni več, na tisto gmajno, ki ni več gmajna, na pašo, ki je le še za srne, na prepolno cerkev, v kateri so ljudje svečano spremljali bogoslužje in se po maši družili, se je otožno spominjala Tomajčanka, ki je delila spomine na vas in Miklavčevo družino. Takrat je bil domači župnik Albin Kjuder, ki je močno skrbel za vzgojo pevcev, širjenje slovenskega tiska in da bi med mladimi nastali primorski narodnozavedni intelektualci. Te je Kjuder napotil v semenišče, ki je odlično opravljajo vzgojno nalogo. Med temi je bil tudi Albert, Berto, kot so ga klicali, ki je od nekdaj rad pomagal v cerkvi oz. pri bogoslužju in se kasneje tudi odločil za bogoslovje. To je bilo tudi najsrečnejše obdobje Alberta Miklavca, je povedala raziskovalka. Medvojno in povojno obdobje je marsikaj spremenilo, novo mašo je imel v Ricmanjih brez prisotnosti družine prav zaradi dogodkov ob meji. Delo za vero in narod je opravljal v Cerkvi in raznih kulturnih organizacijah, a tudi kot sodelavec GMD in Mladike. Kot duhovnik je bil ljubezniv, dobrosrčen in razumevajoč, kot narodni delavec pa si je prizadeval, da bi Slovenci onstran meje ostali to, kar so, oz. ohranili jezik, kulturo, običaje, narodni ponos in živeli v sožitju s sosedom. Njegovo vsestransko delo je začela ovirati bolezen in kasneje prerana smrt. V spominu ga bomo ohranili vsi, predvsem pa verniki v Bazovici, Borštu, Ricmanjih in na Katinari, je povedala dr. Miroslava Cencič, ki se je spomnila na pogreb in kako so ga po toplih domačih klancih spremili nazaj domov. Ostale so njegove pesmi, v katerih je izražal svoje bolečine in upanja. Pesmi so pravi izraz njegovega srca, doživljanja in življenja. So ganljive, pestre in raznovrstne. Med njimi so tiste, v katerih opeva Kras, kmečko delo, mestno živiljenje, in pa nabožne, s katerimi se pogovarja z Bogom in opisuje slovenske božje poti. V njih je tudi kritičen do življenja, zanemarjanja krščanskih vrednot in opozarja na krivice sodobnega časa, je sklenila profesorica in dodala, da pesmi danes premalo beremo, in priporočala k branju in doživetju zbirke oz. dela tega našega velikega pesnika, duhovnika in človeka.

Miklavec se je na svoji ustvarjalni poti srečal z drugo umetniško dušo, in sicer z zapisi in fotografijo Rafka Dolharja, ki je na večeru prisotnim razkril, kako sta se spoznala in večkrat družila. Dolhar je mladega Miklavca spoznal že na Trbižu, ko je k očetu zahajal na zdavniški pregled zaradi težav na pljučih in se tudi večkrat ustavil za klepet. Prijateljstvo se je nato nadaljevalo v Trstu, kjer sta veliko sodelovala na kulturni ravni in kjer je prišlo tudi do publikacije skupnega dela Prgišče Krasa (1983). Dolhar se je spomnil, kako je bilo delo uspešno in kako je doživelo ponatis leta 1987 s spremno besedo Cirila Zlobca, s katerim sta z Miklavcem delila leta v semenišču, in kako so se vsi skupaj srečali v Trstu ob predstavitvi dela.

Večer je sklenil spomin domače kulturne delavke Ondine Pečar, ki je povedala, kako se je g. Miklavec takoj vživel v katinarsko skupnost. Prijaznega, odprtega in srčnega duhovnika so ljudje takoj vzljubili. Obogatil je cerkveni pevski zbor, prilagodil duhovno vodenje spremembam, ki so jih prinašali novi časi, ne da bi pri tem izgubil sporočilnost. Bil je odličen šolski katehet, ki je med otroki vzpostavil pomembne vezi, navezan je bil na katinarsko šolo, na mlade in skavte. Takrat so bili obhajila in birme izredno številni in prav tako prisotnost mladih na procesijah in pri maši. “Vaša plodna leta v naši skupnosti so brez dvoma obogatila katinarsko faro. O vas bodo pričale vaše pesmi o naših krajih in narodne noše, ki ste jih dali sešiti, da le ne bi nikoli pozabili svojih korenin”, se je ob koncu v imenu katinarske skupnosti zahvalila Ondina Pečar.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme