Aktualno

Pavšiča je nasledila Ksenija Dobrila

Pavšiča je nasledila Ksenija Dobrila

Prelomni 27. deželni kongres SKGZ

Nova predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze je Ksenija Dobrila, dosedanja predsednica paritetnega odbora. Za triletni mandat jo je izvolila skupščina članov in članic krovne organizacije na nedeljskem 27. deželnem kongresu v tržaškem Kulturnem domu. Dobrilova je prejela 120 glasov, drugi kandidat, Igor Kocijančič 59. Na 240 delegatov je volilno pravico izkoristilo 186 prisotnih, vključno s pooblastili. Potrjene so bile tudi kandidatne liste za deželni svet SKGZ, nadzorni odbor in razsodišče. Igorja Kocijančiča naj bi novi deželni svet imenoval za podpredsednika.
V svojem delovanju bo morala nova predsednica slediti smernicam programskega dokumenta, ki so se v zadnjem letu zgostile na podlagi soočenja znotraj krovne organizacije. Izhodišča so razčlenili pred začetkom popoldanske razprave in zadevajo pomanjkanje učinkovitega kadrovanja med mladimi. Dalje potrebo po vlaganju v gospodarski razvoj, da bi zaustavljali izseljevanje – in ne samo v Benečiji, in po tem, da bi v SKGZ-ju NE sedeli člani z vidnimi političnimi funkcijami. Razvojne strategije so nujne na področju narodnih pravic in širjenja jedra govorcev slovenskega jezika. SKGZ mora zato prevzeti nove odgovornosti na področju jezikovnega načrtovanja in šolstva, je bila mnenja novoizvoljena Dobrilova.
RAZPRAVA
V popoldansko razpravo so posegli Maja Humar, predsednica SKGZ za Goriško, ki je spregovorila o mladih in vključevalni vlogi organizacije. Robert Frandolič je v imenu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja izpostavil potrebo po racionalizaciji delovanja manjšine v smer kakovosti, začenši z ustanovitvijo ene same krovne organizacije. Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, od prihodnjega vodstva pričakuje večjo povezanost z območjem. Margherita Trusgnach je v imenu Kulturnega društva Rečan-Aldo Klodič spregovorila o sedanji usodi Benečije. Glasbena in dvojezična šola sta edini ‘podjetji’, ki zaposlujeta Slovence. Nujen je zato nov gospodarski in tudi medijski načrt za tamkajšnje območje. Livio Semolič je obravnaval temo narodnih domov in napovedal prihodnjo pridobitev novih pritličnih prostorov v stavbi na ulici Filzi v Trstu in v drugem nadstropju goriškega Trgovskega doma. Vojko Slavec je izrazil željo po večji koordinaciji SKGZ tudi na umetniško-likovnem področju. Sara Brezigar je izpostavila razkorak med bazo naše skupnosti in njenim vostvom. Poročilo nadzornega odbora je evidentiralo pomanjkanje ustreznih sil v nekaterih delovnih resorjih organizacije, kot sta na primer pravna služba in služba ZAJEZIK. Prav zato so nadzorniki izrazili potrebo po kadrovanju novih sil.
DOPOLDANSKI DEL
Dopoldanski del kongresa je bil institucionalne narave. V veliki dvorani gledališča so bili namreč prisotni številni gostje javnih ustanov iz Italije in Slovenije. Tržaški župan Dipiazza je spregovoril o sestavni vlogi slovenske narodne skupnosti v mestnem tkivu. Evropska poslanka Isabella De Monte je svarila pred nevarnostjo določenih izjav, s katerimi bi lahko zavrteli kolo zgodovine nazaj v čas. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik je zarisal perspektivno prihodnost manjšine; deželni odbornik za krajevne avtonomije Roberti je med drugim spodbudno začrtal časovnico glede vrnitve Narodnega doma v Trstu. Tržaški prefekt Valenti pa se bo zavzel za to, da bo vladno omizje ponovno steklo. Svoj pozdrav so prinesli tudi senatorka Tatjana Rojc, predstavniki slovenskih krovnih organizacij iz Avstrije in Madžarske ter italijanske iz Slovenije in Hrvaške. Pozdrav SKGZ-ju je prinesel tudi prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. Poseg predsednika sestrske krovne organizacije Sveta slovenskih organizacij Walterja Bandlja pa je izzvenel kot prijateljski pozdrav Rudiju Pavšiču, ki je takrat še zadnjič spregovoril kot predsednik krovne organizacije.
PAVŠIČEVO SLOVO
V svojem pozdravnem govoru je Pavšič poudaril, da je to čas za uveljavitev naše prisotnosti in razmisleka. Naša naloga je, da izostrimo vse pogoje za čut pripadnosti skupnosti, ki se spreminja. “Nehajmo biti žalostni, užaljeni in razžaljeni”, je dejal. Nehati je treba s preteklimi delitvami, ker jih nihče ne razume”, je dodal. Pavšič se še vedno zavzema za skupno Evropo, “sicer ne za takšno, kot jo danes poznamo”. Ustvariti je potrebno Evropo narodov in regij, ki naj preveva enako mero spoštovanja do vseh njenih komponent. Pavšič se je nato dotaknil vidikov, ki pobliže zadevajo odnos naše matične države do manjšine. “Ponosen sem na svoj zgodovinski spomin, a potrebna sta spoštovanje in dialog. Dialog pomeni izkazovanje spoštovanja. “Sem Slovenec v Italiji in italijanski državljan, s pravico, da ohranim svoj jezik, svoj teritorij. Bili smo lojalna narodna skupnost, ki ne sme prosjačiti za mesto v parlamentu, ne sme čakati na vladno omizje”. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

13.03.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!