“Pasolini in Idrija”
Idrija, ki je letos vstopila na Unescov seznam svetovne dediščine, je že v preteklosti, pospešeno pa po letu 1990 (ko je potekala 500-letnica rudnika oziroma mesta) namenjala pozornost obeleževanju spomina na pomembne osebnosti, ki so tu živele in ustvarjale ter s svojim prispevkom ponesle ime Idrije v širni svet. Med tiste znamenite ljudi, ki so sicer le zelo kratko obdobje svojega življenja prebivali v Idriji, a so vseeno od tod ohranili globoke spomine, ki so našli odmev v njihovem ustvarjalnem delu, se je mnogim (na primer Francu S. Finžgarju, dr. Andreju Budalu, Franu Milčinskemu, Božidarju Jakcu, Ivanu Čargu in drugim) pridružil tudi svetovno znani filmski ustvarjalec Pier Paolo Pasolini, rojen v Bologni leta 1922, umrl nasilne smrti v bližini Rima leta 1975.
Že leta 1990 so v Idriji sprejeli načelni sklep, da se Pasoliniju postavi spominska plošča. Ponovno je bil predlog potrjen leta 1996 ob pomembni Pasolinijevi razstavi v Idriji, ki jo je priredil Mestni muzej Idrija ob odločilnem sodelovanju Občine Casarsa della Delizia in tamkajšnjega Pasolinijevega arhiva, predhodnika sedanjega študijskega centra Pier Paolo Pasolini. Končno je v letu, ko se kulturni svet spominja 90. obletnice njegovega rojstva, pobuda tik pred uresničitvijo. Občina Idrija, z županom Bojanom Severjem na čelu se je zavzela, da Pier Paolo Pasolini na vogalu občinske stavbe, v kateri je leta 1930 in 1931 živela Pasolinijeva družina in je Pier Paolo v bližnji šoli obiskoval četrti razred, dobi primerno, že dolgo načrtovano spominsko obeležje. Spominsko ploščo bo oblikoval arhitekt Silvij Jereb, ki je bil za to izbran že pred skoraj 20 leti.
Pri slovesnem odkritju, ki bo v soboto, 20. oktobra 2012, ob 11.00 bo imel slavnostni govor poznavalec italijanske kulture akademik Ciril Zlobec. Z idrijskim županom Bojanom Severjem in županjo iz Casarse Lavinio Clarotto bo ploščo tudi odkril. Moški oktet Godovič bo zapel dve slovenski ter po eno italijansko oziroma furlansko pesem.
Na predvečer, v petek, 19. oktobra 2012, ob 18.00 bodo v razstavnem prostoru “pri Črnem orlu” odprli razstavo fotografij (avtorja Mario Dondero in Andrea Paolella). Prvi razstavlja fotografije Pasolinija in njegovega kroga prijateljev in sodelavcev, drugi pa tudi “Pasolinijeve kraje”, med katerimi ima pomembno mesto tudi Idrija oziroma Idrijca. Razstavo, ki jo pripravlja Študijski center PPP (Pier Paolo Pasolini) – Casarsa della Delizia, bo v dneh odprtja (od 20. do 30. oktobra) v istem prostoru “non stop” spremljal tudi dokumentarni film Majde Širca o Pasoliniju.
Istega dne, 19. oktobra, ob 20.00 bo v Filmskem gledališču predstava enega od znamenitih Pasolinijevih filmov; oskrbela ga je Slovenska kinoteka.
V soboto, 20. oktobra 2012 ob 15.00 bosta na idrijskem Stadionu odigrali prijateljsko nogometno tekmo ekipi “Veterani” Idrija: Casarsa “Vecchie glorie”. V program prireditev je prišla zato, da na Pasolinijevo slovesnost v Idrijo pride več ljudi iz Casarse in ker je bil Pasolini vnet nogometaš in je v Casarsi med mladimi razvijal nogomet.
Plošča bo namesto iz kamna (marmorja), ki je dražji in tudi zahtevnejši ter manj primeren za prefinjeno obdelavo, iz kovine. Na njej bo prikazana mladostna podoba Pier Paola, vrezani bodo (v slovenskem prevodu) njegovi verzi iz pesmi, ki jo je napisal leta 1941 in jih navdihujejo spomini na bregove Idrijce (Tocca d'Idria le sponde …) ter še furlanski verzi o domači vodi in vodnjaku iz leta 1942. Glavno, jedrnato besedilo na plošči (ob osebnih podatkih) pa oznanja njegov umetniški lok od domačega praga do svetovne uveljavitve oziroma obratno: Svetovni filmski ustvarjalec / Pesnik furlanskega ljudstva. Plošča v celoti izdaja mladostni in sodobni izraz (v času nastanka navedenih verzov je PPP imel 19 let!)
Mimogrede:
“Pasolini in Idrija, Pasolini in Slovenija”:
– biografsko-doživljajska vez: pesem Sciogliersi di canto al mattino (njegovo kratkotrajno bivanje v Idriji, ko je imel sošolce skoraj izključno Slovence;
– slovenska glasbenica Pina Kalc je bila učiteljica violine in njegova velika prijateljica;
– slovensko partizanstvo in vstop Garibaldincev v operativno povezavo z IX. Korpusom sta vplivala na tragične dogodke v II. svetovni vojni, ko so Pasolinijevega brata, komaj dvajsetletnega brata Guida, likvidirali garibaldinci …
Izjava župana Bojana Severja: “Za nas je zgodovina zelo pomembna, vložili smo tudi kandidaturo Idrije in španskega Almadena za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. “Radi bi se bolj odprli svetu. Prav zato se nam zdi pomembno, da okrepimo sodelovanje z Italijo v imenu Pasolinija, ki je tukaj živel”.
Pripravil Tomaž Pavšič
Pesem v jutru se stopi
Samota, pesmi svéta,
daj, spreméni mi mehki
jutra žar, saj v ljubezni
ves gorim, medlim kot mladec,
ki pleše čez vasi.
čez predmestje, kjer Aguzze
mlake rodne so snegov živózelenih,
letečimi rokami mahljá
slovés prezgodnjih mi pozdrav …
Dotakne Idrijce
bregov se izgubljenih v spomina sanjah,
trpkih od krikov mojih deških. O, jutro,
prelet božanski nad mrtvimi stvarmi,
vžiganje novih luči in bobnenje
drugačnih nežnih glásov, pod rastjem
rádostno enakim!
Zatrese burno
struna se v srcu grenkem, in ti, smehljaje
preletaš nad senčnimi razgledi
mojega spomina; obudi mrtva jutra
nad mojimi mrtvimi kraji.
Prevedel Tomaž Pavšič
(Delo, Književni listi, 30. maja 1991)
