Partitura Franca Vecchieta
Kulturni dom – Peterlinova dvorana
V soboto, 21. oktobra, je v Kulturnem domu v Trstu zaživela Partitura, nova razstava Franca Vecchieta, ki bo na ogled do konca januarja (od ponedeljka do petka med 10. in 15. uro in ob predstavah). Zanimiva razstava vrhunskega tržaškega umetnika je pravzaprav diptih, saj je zadihala tudi v prostorih Peterlinove dvorane na Donizettijevi ulici (na ogled do konca novembra, od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure ter med prireditvami). Z dvojno razstavo se je slovenska narodna skupnost v Italiji skupno poklonila tržaškemu likovniku ob 50. obletnici njegovega plodnega delovanja. Pri postavitvi je namreč sodelovala vrsta različno usmerjenih organizacij, in sicer Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, Slovensko stalno gledališče, Kulturno društvo za umetnost KONS, Društvo slovenskih izobražencev ter Slovenski klub. V Kulturnem domu sta prisotne pozdravili Ksenija Dobrila (SKGZ) in Marija Brecelj (SSO), na odprtju v Peterlinovi dvorani, v ponedeljek, 23. oktobra, pa prav tako Ksenija Dobrila in Martin Brecelj (DSI). Predstavniki so poudarili predvsem veličino umetnika, svetovljana in sina večkulturnega mesta v zalivu. Tako v Kulturnem domu kot v Peterlinovi dvorani so predstavitev sooblikovali Franc Vecchiet ter prof. Magda Jevnikar in prof. Marija Pirjevec, ki sta tudi avtorici besedil v ličnem katalogu, ki ga je oblikoval Rado Jagodic in uredil Martin Lissiach.
Franc Vecchiet je najprej razložil, v čem se razlikujeta razstavi v Kulturnem domu in Peterlinovi dvorani. V Kulturnem domu je razstava slikarska v širšem pomenu besede. Ta sklop v Kulturnem domu izraža svobodo umetnika in umetnosti. Razstava v Peterlinovi dvorani pa je zgolj grafična razstava in zato bistveno drugačna. Grafično gibanje se je pričelo v 16. stoletju in ostalo vedno enako. Tisti, ki se ukvarjajo z grafiko, morajo zato slediti določenim “pravilom”, ciljem, programom, gibanjem itd. To se pravi, da je umetnik manj svoboden, a sočasno valorizira znanje, izkušnje in rokodelsko spretnost. Vsaka razstava je izraz nečesa ter zahteva drugačen pristop in postavitev, je poudaril umetnik. Razstava v Kulturnem domu je neke vrste sprehod, ki se začne ob vhodu, nadaljuje v prvem nadstropju, vse do gledališkega odra … kot nekakšna partitura. Razstava v Peterlinovi dvorani pa je selektivni prikaz Vecchietove poti v grafiki od prvega dela na ljubljanskem bienalu v sedemdesetih letih do zadnjega nagrajenega grafičnega lista na letošnjem trienalu v Bitoli.
Prof. Marija Pirjevec je prisotnim delila spomine na sošolca Franca, kakšen je bil v mladostnih letih in kako se je začela ter razvijala njegova umetniška pot, ki je bila tudi tesno povezana z Avgustom Černigojem, s katerim je dolga leta sodeloval. Magda Jevnikar je opisala bogato Vecchietovo razstavno dejavnost in se v krajšem pogovoru z umetnikom spomnila mejnikov, ki so v dobrem in slabem zaznamovali mesto Trst, pa tudi novih izzivov in prihodnosti umetniškega ustvarjanja ter družbenega in kulturnega življenja slovenske narodne skupnosti v Trstu oz. deželi. V Peterlinovi dvorani je prisotne pozdravil tudi Davorin Devetak, prijatelj in poznavalec Vecchietovega opusa, tudi njegov učenec na tržaški šoli za grafiko Sbisà. Izpostavil je odlike pedagoga, dejavnega intelektualca in svojskega, vsestranskega raziskovalca umetnosti, ki zna sodelovati z likovnimi in drugimi ustvarjalci. Na tem večeru je sledil še ogled kratkega filma Aljoše Žerjala o Vecchietu oz. odmevni Vecchietovi razstavi Memorabilia v muzeju Revoltella v Trstu.