Kristjani in družba

Papež o sinodi in 4 razsežnostih

Papež o sinodi in 4 razsežnostih

Konec sinode o Panamazoniji

Papež Frančišek je v nedeljo dopoldan v baziliki sv. Petra vodil slovesno somaševanje ob koncu škofovske sinode za Panamazonijo. V homiliji je razmišljal o molitvi cestninarja, farizeja in ubožca ter povabil, k molitvi za milost, da se ne bi imeli za vzvišene, da bi prepoznali, da potrebujemo Božje usmiljenje ter bi znali prisluhniti kriku ubogih. Že takoj v začetku je sveti oče dejal: “In poleg tega, da pozabi na Boga, pozabi tudi na bližnjega, pravzaprav ga zaničuje: zanj nima cene, nima vrednosti. Ima se za boljšega od drugih, ki jih imenuje, dobesedno, “ostanek, preostanek” (“loipoi”, Lk 18,11). So “ostanki”, izmečki, od katerih se je treba distancirati. Kolikokrat vidimo, da se ta dinamika uresničuje v življenju in zgodovini! Kolikokrat tisti, ki je pred nami, kakor farizej pred cestninarjem, postavlja zidove, da bi povečal razdalje, da bi tako drugi postali še bolj zavrženi. Ali pa jih ima za zaostale in malovredne, zaničuje njihova izročila, izbriše njihove zgodbe, zasede področje, si prilasti dobrine.
“Koliko domnevnih vzvišenosti, ki se spreminjajo v zatiranja in izkoriščanja, je tudi danes! To smo videli med sinodo, ko smo govorili o izkoriščanju stvarstva, ljudi, prebivalcev v Amazoniji, o trgovini z ljudmi, o trgovanju z ljudmi”.
Nato je papež nadaljeval razmišljanje o Amazoniji in našem odnosu do narave, do drugih: “Napake iz preteklosti niso bile dovolj, da bi prenehali ropati druge in zadajati rane svojim bratom ter naši sestri zemlji: to smo videli v iznakaženem obličju Amazonije. Religija jaza se nadaljuje, hinavska s svojimi obredi in “molitvami” – toda mnogi so katoličani, se imajo za katoličane, a so pozabili biti kristjani in človeški – pozablja na resnično češčenje Boga, ki gre vedno preko ljubezni do bližnjega. Tudi kristjani, ki molijo in hodijo ob nedeljah k maši, so podložniki te religije jaza. Lahko pogledamo v svojo notranjost in vidimo, če je tudi za nas kdo manjvreden, primeren za odpad, tudi samo z besedami. Molimo, da bi prosili za milost, da se ne bi imeli za vzvišene, da smo v redu, da ne bi postali cinični in posmehljivi. Prosimo Jezusa, naj nas ozdravi tega, da bi o drugih slabo govorili in se pritoževali, da bi koga zaničevali. Te stvari Bogu niso všeč. Previdnostno je, da nas danes pri tej maši spremljajo ne samo domorodci Amazonije, ampak tudi najbolj ubogi razvitih družb, bolni bratje in sestre skupnosti Barka. Z nami so v ospredju”.
V začetku svoje homilije je sveti oče najprej govoril o farizeju, nato pa je izpostavil čist odnos cestninarja do Boga in med drugim povedal: “Od hudiča namreč prihajata nejasnost in dvoličnost, to so opravičevanja, in od Boga luč ter resnica, kar je prosojnost mojega srca. Lepo je bilo in za to sem vam hvaležen, dragi sinodalni očetje in bratje, v teh tednih izmenjavati stališča s srcem, z iskrenostjo in pristnostjo, ko smo pred Boga ter pred brate prinašali napore in upanja. Danes, ko gledamo cestninarja, ponovno odkrijemo, kje ponovno začeti: pri zavedanju, da potrebujemo zveličanje, vsi. To je prvi korak religije Boga, ki je usmiljenje do tistega, ki priznava, da je ubog. Korenina vsake duhovne napake pa, kakor so učili starodavni menihi, je ta, da se imamo za pravične. Imeti se za pravične, pomeni pustiti Boga, ki je edini pravični, pred hišo”.
Zelo pomembne so besede papeža Frančiška, ko je dejal: “Če iskreno pogledamo vase, v vseh nas vidimo oba, farizeja in cestninarja. Malo smo cestninarji, saj smo grešniki, in malo farizeji, ker smo domišljavi, sposobni samoopravičevanja, smo izkušeni v tem, da se opravičujemo! Pri drugih pogosto deluje, pri Bogu pa ne. Molimo, da bi prosili za milost, da bi se čutili potrebni usmiljenja, notranje ubogi. Tudi zato nam dobro dene obiskovanje ubogih, da bi se spomnili, da smo ubogi; da bi se spomnili, da Božje zveličanje deluje le v ozračju notranjega uboštva”. (…)
Cel zapis v tiksani izdaji

 

31.10.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!