Papež Frančišek prispel na dvodnevni obisk na Malto

Danes, v soboto, 2. aprila, je sveti oče prispel z letalom na dvodnevni obisk Malte. Dvodnevni obisk te otoške države je papeževo prvo mednarodno apostolsko potovanje v letošnjem letu, sicer pa že 36. v njegovem pontifikatu.

Na mednarodnem malteškem letališču, kjer je letalo pristalo ob 9.50, sta svetega očeta sprejela apostolski nuncij Alessandro D’Errico in predsednik države George William Vella. Sledil je vljudnostni obisk pri predsedniku republike v Palači velikega mojstra v Valletti, zatem pa še srečanje s predstavniki oblasti, civilne družbe ter člani diplomatskega zbora, med katerim je papež Frančišek imel svoj prvi govor na malteških tleh. Spregovoril je o temeljnih vrednotah evropskega prostora; poseben poudarek je naredil na migraciji, pri čemer je dejal, da drugi ni virus, pred katerim se je treba braniti, ampak je oseba, ki jo je treba sprejeti; ob koncu pa v ospredje postavil še vojno ter pozval, naj se ogromna sredstva, ki so še vedno namenjena oboroževanju, raje namenijo za razvoj, zdravje in prehrano.

»Da bi dobro pristopili h kompleksnemu migracijskemu vprašanju, ga je treba umestiti v širšo časovno in prostorsko perspektivo. Časovno: migracijski pojav ni trenutna okoliščina, ampak zaznamuje našo dobo. S sabo prinaša dolgove pretekle nepravičnosti, velikega izkoriščanja, klimatskih sprememb, nesrečnih konfliktov, katerih posledice še vedno plačujemo. Z revnega in naseljenega juga se množice ljudi selijo na bogatejši sever: to je dejstvo, ki ga ni mogoče zavrniti z anahronističnim zapiranjem, saj v izolaciji ne bo blaginje in integracije. Upoštevati je treba tudi prostor: širjenje izrednih migracijskih razmer – pomislimo na begunce iz mučene Ukrajine – zahteva široke in skupne odgovore. Ne morejo si samo nekatere države naprtiti celotnega problema brezbrižnosti drugih! In civilizirane države ne morejo zaradi lastnega interesa sprejeti nejasnih dogovorov z zločinci, ki zasužnjujejo osebe. Žal se to dogaja. Sredozemlje potrebuje evropsko soodgovornost, da bi ponovno postalo prizorišče solidarnosti in ne izpostava tragičnega brodoloma civilizacije. Mare Nostrum ne sme postati največje evropsko pokopališče,« je poudaril papež Frančišek.

Ob koncu je sveti oče spregovoril še o vojni in sanjah o miru, kar je povezal z vetrom, ki prihaja z vzhoda: »Ravno iz vzhodne Evrope, z Vzhoda, kjer najprej vzide svetloba, so prišle sence vojne. Mislili smo, da so invazije drugih držav, brutalni boji na ulicah in jedrske grožnje mračni spomini daljne preteklosti. A ledeni veter vojne, ki prinaša samo smrt, uničenje in sovraštvo, je z veliko močjo zajel življenje mnogih in dneve vseh. In medtem ko ponovno kakšen vplivnež, žalostno zaprt v zastarele zahteve nacionalističnih interesov, povzroča in neti konflikte, navadni ljudje čutijo potrebo po gradnji prihodnosti, ki bo ali skupna ali pa je ne bo. Zdaj, v noči vojne, ki se je zgrnila nad človeštvo, lepo prosim, ne pustimo, da bi se sanje o miru razblinile.«

Dodal je še: »A rešitev za krizo vsakega od nas je ta, da poskrbimo za krize vseh, saj globalni problemi zahtevajo globalne rešitve. Pomagajmo si prisluhniti žeji ljudi po miru, prizadevajmo si postaviti temelje vedno bolj razširjenega dialoga, ponovno se zberimo na mednarodnih mirovnih konferencah, na katerih bo središčna tema razorožitev, s pogledom na prihodnje generacije! Ogromna sredstva, ki so še vedno namenjena oboroževanju, naj se namenijo za razvoj, zdravje in prehrano.«

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme