Pandorini dokumenti kot dokaz potrebe po preprečevanju utaj na globalni ravni

Pogovor Tržaški ekonomist Mitja Stefancic o sodobnih finančnih izzivih

Bi najprej predstavili Pandorine dokumente. Za kaj pravzaprav gre?

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je oktobra lani razkril sklepe obsežne preiskave z naslovom Pandorini dokumenti. Ta zajema podrobno analizo več milijonov dokumentov in podatkov o upravljanju dohodkov in premoženj, ki so jih zasebniki ali podjetja registrirali v davčnih oazah.

Pandorini dokumenti so zadnja izmed odmevnih afer zaradi globalnih davčnih utaj, ki so bile razkrite v zadnjih letih. Med podobne afere prištevamo Panamske dokumente (2016) in t. i. “Paradise Papers” (2017). Te kažejo, da potrebujemo učinkovite ukrepe za zaščito finančnih interesov držav in njihovih državljanov. Zanimivo je dejstvo, da so avtorji analiz novinarji, kar kaže na nezanemarljivo vlogo, ki jo igra kvalitetno novinarstvo v sodobni družbi.

Nekateri ekonomisti se sprašujejo, ali bi lahko sodobna kapitalistična ureditev sploh obstajala brez pojavov, kot so denarne utaje.

Menim, da je precej jasno, da sta globalno preusmerjanje finančnih dobičkov in utaja premoženja, dohodka ali imetja, del sodobne finančno-gospodarske ureditve. Problem je v tem, da se stroški v končni fazi prenašajo na račun davkoplačevalcev oz. širše družbe. Naj dodam, da denar, ki bi bil sicer v obtoku na reguliranih in transparentnih trgih (in torej koristen za družbo), ostaja na ta način skrit v oazah.

Mednarodni sistem obdavčevanja, vključno z davčnim sistemom Evropske unije, je bil zasnovan v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Prvotno je temeljil na načelih izvora in prebivališča. Stanje se je spremenilo z razvojem globalnega gospodarstva, vse bolj razvejenimi mednarodnimi poslovnimi odnosi in finančnimi transakcijami. Nenazadnje pa še z vse večjim številom multinacionalk in njihovo težo v gospodarstvu. Gre za elemente, brez katerih težko dojamemo pojave davčnih utaj, utaje premoženja in preusmerjanje dobička.

Kakšen je obseg tovrstnih problemov?

Sodobne davčne utaje in podobne pojave beležimo pretežno na transnacionalni ravni. Gre za pojave, ki niso odvisni od družbenega sloja storilcev, za tovrstno poslovanje pa je vsekakor treba imeti dovoljšnje znanje iz finančne ekonomije oziroma s področja davčnega prava. Pri postavljanju razvejenih shem za davčne utaje se danes uporablja vrsta kompleksnih algoritemskih metod, da se zaobide finančni nadzor.

Obsežna ekonomska študija iz leta 2018, pri kateri je sodeloval odmevni francoski ekonomist Gabriel Zucman, je pokazala, da danes približno 40 odstotkov dobička vseh multinacionalk ni obdavčenih, kajti denar je skrit v davčnih oazah po svetu – še zlasti v državah, ki imajo ohlapno davčno ureditev. Ne smemo prezreti dejstva, da lahko naletimo na svojevrstne “davčne oaze” tudi po Evropi.

Kakšen je bil odziv javnega mnenja ob razkritju Pandorinih dokumentov?

Zdi se mi, da so odzivi še vedno pretežno deljeni. Odziv državljanov in javnega mnenja nasploh je bil sprva navidezno hladen. Nekateri izvedenci menijo, da gre razlog za to poiskati v preveč senzacionalističnem poročanju o omenjeni aferi v medijih.

Po drugi strani afero zelo resno jemljejo nekatere institucije. Evropski parlament se na primer vse bolj brezkompromisno zavzema za zagotavljanje standardov pravične obdavčitve. Parlament je do afere Pandorinih dokumentov zavzel dokaj ostro stališče.

In sicer?

Številni evropski poslanci so se odločno zavzeli za zapolnitev vrzeli, ki so omogočile množično izogibanje plačilu davkov. Prizadevajo si, da bi take in sorodne probleme reševali, in jih torej ne podcenjujejo več, kot so najbrž storili v preteklosti.

Za konec pa še vaše mnenje o tem …

Afero o Pandorinih dokumentih sem tudi sam komentiral za nekatere slovenske pravne revije in za mednarodno ekonomsko revijo WEA Commentaries, ki jo sourejam. Preprečevanje davčnih utaj in poostren nadzor nad davčnimi oazami je najmanj, kar lahko državljani–davkoplačevalci zahtevajo od vladnih organov. Pri tem je treba jasno ločevati pojav davčnih utaj z vprašanjem, kakšna je optimalna obdavčitev storitev in končnih produktov oziroma kako kvalitetno in pravično upravljati in razporejati s finančnimi prihodki.   

Verjamem, da je znanje o tem, kako preprečevati davčne utaje, večinoma že na voljo. Za preprečevanje davčnih utaj in koreliranih mednarodnih pojavov sta potrebna predvsem politična volja državnih vladnih organov in usklajeno sodelovanje med protikorupcijskimi organi v posameznih državah.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme