Dežela FJk

Packo naj živi!

Packo naj živi!

Pogovor / Walter Grudina

Ob 70-letnici izhajanja otroške revije Pastirček je izšla tudi zbirka 64 Packovih stripov, domislic, zgodbic, ki že vrsto let nagovarjajo (bolj ali manj mlade) otroke v našem zamejstvu. O knjižici z naslovom “Napake in spake, proč! Pomagajmo Packotu! ” in njenem junaku smo se pogovorili z avtorjem Walterjem Grudino, ilustratorjem in šolnikom.

Kako se je “rodil” Packo?
Packo se je rodil iz izkušnje šolskih dnevnikov v prvih 90. letih prejšnjega stoletja. Tedaj sem prvič zaznal možnost, da bi otrokom spregovoril ne le prek ilustracij, ampak tudi s stripi, ki so bolj živi in lahko otroku povejo marsikaj. Že takrat so bili tedenski stripi izredno priljubljeni med otroki in učitelji, ki so jih takoj sprejeli za svoje. Iz te izkušnje je nastal Packo, in sicer v mesečniku Pastirček. Namenoma je bil zasnovan v črno-beli tehniki, da bi otroci sami “delali na njem”, se ukvarjali z njim.
Packo je neke vrste protijunak, čisto navaden otročiček, kakršnega lahko srečamo vsak dan v vsaki šoli. Lahko bi rekel, da je po malem vsakdo izmed nas, bodisi jezikovno bodisi po značaju. Mislim, da se vsak otrok lahko vsaj deloma prepoznava v njem.
Spomnim se, kako sem prvič prišel na dan s to zamislijo na srečanju sodelavcev Pastirčka. Urednik Marijan Markežič je bil takoj navdušen, nekateri učitelji so vihali nos, češ da je taka zadeva lahko nevarna, saj da lahko zbeži iz rok … Strip se je rodil kot izziv in počasi se je le “pretihotapil” do zadnje strani revije. In otroci so ga vzeli za svojega. Vsi mi pravijo, da v Pastirčku najprej pogledajo prav Packa, se posmejejo ob zgodbici in kmalu se lotijo tudi “dela” z njim. Najmlajši lahko samo barva in že to mu je lahko v veliko veselje. Oblike so namreč poenostavljene, zaoblene in nežne, zelo prepoznavne, povsem v slogu prejšnjih stripov. Take, da otroka privlečejo. Prvošolček lahko bere prve besede in jih začenja popravljati, saj je tudi jezik zelo poenostavljen; otroci iz višjih razredov bodo gotovo znali postaviti skupaj več pravilnih besed, še večji pa morda cel stavek. Seveda potrebujejo nekoga, ki bi jih pri tem vodil. Škoda bi bilo pustiti Packota samo za zabavo.

Kako nastajajo te vinjete?
Največkrat nastajajo pri delovni mizi. Ko je napisan, se ponavadi po hiši zasliši velik smeh. Ko so bili naši otroci še majhni, sem jih poklical in smo se skupaj smejali. Tudi jaz sem po svoje Packo … Hočeš nočeš, v tako delo projiciraš tudi nekaj svojega.

Kakšen je značaj tega protijunaka?
Tak lik lahko zares zbeži iz rok. Kako? Da nasedeš grobosti in grobemu izražanju. Vedno sem skušal ostati znotraj določenih meja. Packo ne

uporablja “grdih” besed. Stvari bo izrazil, kot zna, v t. i. packovščini, nikdar pa ni neolikan. Vedno sem skušal paziti, da bi otroci gledali svet na čist način. Packo ni pobalin: morda je malce prestopniški, in vendar naiven. V moji zamisli je to otrok čistega srca in dobre duše. Včasih pove tudi kakšno pametno, čeprav na neroden način. Gre mi za to, da tudi prek takega izražanja in na preprost način sporočam otrokom določene vrednote, kulturo srca. Konec koncev je Packo, ki priznava svoje šibkosti, tudi malo krščansko obarvan: priznava, da ni popoln, da potrebuje pomoč, da ni nič lepšega kot to, da si drug drugemu pomagamo biti prijateljsko povezani in boljši. Pogosto lahko najdemo tudi sporočilo, da je bolje imeti opravka z osebami in odnosi kot pa z videoigricami in telefončki. Materiala je še in še … Packo je vedno nekje “na meji”. Prizadevam si, da bi vedno ostal znotraj meja in da ga otroci zaznajo kot dobrega, čeprav nekoliko nerodnega fantka.

Koliko stripov je doslej izšlo?
V taki obliki sem jih narisal približno sto, morda nekaj več. Na začetku sem si vzel čas, da bi Packota likovno dodelal. Prve vinjete so izšle z nekom, ki je govoril in je bil napol skrit. Šele kasneje, ko sem bil bolj gotov, sem mu dal obraz, ki ga še vedno spremlja. Velik pomen imajo izrazi, ti so izredno pomembni. Najtežje pri takem stripu je narisati isti lik z različnimi potezami, izrazi. Packo je namreč dinamičen, se premika, veseli, čudi… Izziv mi je upodobiti živalico ali karkoli drugega v mojem osebnem stilu. Če npr. pogledamo šolske posterje, ki sem jih pripravil za založbo De Agostini v prvih letih tega stoletja, lahko vidimo vse vrste živali, predmete in osebe v istem slogu.

Kakšni so odzivi na te vinjete?
Veliko presenečenje je bilo zame, ko sem po mnogih letih stopil v razred kot učitelj in sam izkusil, kolikšno veselje prinaša Packo. Mnogokrat ga tudi sam uporabljam v šoli, ko moram izraziti kakšen težji pojem. Ko sem npr. pri verouku razlagal, zakaj je bil Jezus poslan na svet, sem povedal, da bi Packo o Božiču rekel, da se je tako začela njegova “mišjone di šokoršo”. Niso več pozabili! Seveda sem jim povedal, da se temu v slovenščini lepo reče “Božja reševalna akcija”, pravzaprav naše odrešenje; prepričan pa sem, da si bodo smisel tako bolje zapomnili. Prav tako lahko rečemo, da je Velika noč “mišjone kompjuta” … Lahko je tudi nerodno povedano, bo pa ostalo zapečateno!
Na osnovnih šolah me poznajo kot Packovega očeta, podobno na srednji; poučeval sem tudi na višjih, kjer se še spominjajo Packota. Srečujem se tudi s starši, ki so že imeli Packota v rokah. S Packotom imam odprta vrata, mladi me hitro jemljejo za svojega, med njimi sem doma. Naš pristop do mladih je bolj resničen, ko se postavimo v njihovo kožo, ko gledamo z otroškimi očmi, empatično.
V veliko zadoščenje mi je bilo, ko so me pred leti, ko še nisem poučeval, vabili na šole kot Packotovega avtorja, tudi ob dnevu slovenske kulture, kar bi se zdelo skoraj protislovno … V Trstu me je prvič povabil ravnatelj Marijan Kravos, o Packotu in sebi sem spregovoril v šoli, ki sem jo pred leti sam obiskoval … To doživetje mi je veliko pomenilo!
Packo je goriški del naše “umetniške” proizvodnje. Z ženo Paolo ilustrirava knjige že veliko let, doslej sva ustvarjala za številne založniške hiše, predvsem iz tujine. V posebno zadoščenje pa nama je narediti nekaj za svoje ljudi, v jeziku, ki ga govorimo tu. V tem smislu je Packo “samo naš”. Na tradicionalnem jesenskem seminarju za šolnike pred začetkom tega šolskega leta mi je marsikateri predavatelj dejal, da je knjiga genialna in bi jo bilo potrebno bolje izkoristiti.

Packo nas s svojo “packovščino” opominja na skrb za jezik, postavlja nas pred ogledalo, v katerem bomo videli “lastno jezikovno podobo”, razmišlja David Bandelj v spremni besedi. Je knjižica lahko tudi didaktičen pripomoček?
Potrjujem. Mislim, da bi bilo najbolje ga uporabljati pri pouku slovenščine; marsikdo to že dela več let, in to tudi na srednji šoli. Otroci se zabavajo in obenem se lahko marsičesa naučijo. Kaj lepšega kot priti do znanja jezika na veder in zabaven način? Razumeti ne le z razumom, temveč tudi s srcem? Odnos odpira vrata tudi znanju. Packo deluje tako: empatija privabi otroka in ga spodbudi, da bi reševal jezikovne zanke.

Na slavju ob 70. obletnici revije (aprila 2016) je ta mali junak prvič zaživel v osebi amaterskega igralca Mateja Pintarja. Dne 18. novembra letos se je spet pojavil na odru ob predstavitvi treh knjižic za male bralce in navdušil številne navzoče.
Zelo me je razveselilo, da se je Packo spet pojavil na odru. Moje sanje bi bile, da bi kdaj zaživel v igrici. To bi bilo čudovito! Moramo pa paziti, da ostane “ta pravi” Packo, da ni preveč odrasel, da ostane otrok, dober in naiven. Matej ga je imenitno poustvaril, liku pa je seveda dal tudi svoj pečat, ki je bil morda malo različen od “izvirnega” Packota. Sem mu tudi rekel, da je malo “ežagerirau”…

Na koncu?
Rad bi se zahvalil Marijanu Markežiču, ki je videl daleč; tistim, ki so bili bolj skeptični, zdaj pa priznavajo, da je Packo “dober izum”; Davidu Bandlju, ki je dal Packotu tudi didaktičen pečat, in Mateju, ki ga je čudovito upodobil. Hvala vsem, ki so zaznali njegov potencial in si prizadevajo, da bi lahko še bolj zaživel. Upam, da bo prej ali slej izšla še ena zbirka Packovih stripov.
Ker imam številno družino – Packo je naš “šesti otrok”! -, imam vedno tudi malo časa. In vendar mi je v veliko veselje snovati nove stripe.

DD

19.12.2017

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Za slovenski glas

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!