Osvobodilne vrednote naj veljajo še danes!

Piše: Fotografije: Damj@n

RIŽARNA Svečanost ob 25. aprilu

Tudi letos je svečanost ob 25. aprilu v Rižarni potekala v okrnjeni obliki, saj svetovna pandemija še negativno vpliva na naše vsakdanje življenje in dogodke. V Rižarni so se zato zbrali le predstavniki političnih, vojaških in civilnih oblasti ter predstavniki skupin in združenj. Svečanost pa so snemali v živo in jo predvajali preko Facebook strani Občine Trst. Vence so v spomin na osvoboditev in v poklon padlim položili v imenu tržaških in deželnih ustanov prefekt Valeri Valenti, župan Roberto Dipiazza in deželni odbornik Pierpaolo Roberti, v imenu občin tržaške pokrajine župani občin Devin-Nabrežina, Repentabor, Milje, Zgonik in Dolina ter predstavniki različnih skupin in združenj. Med temi so venec postavili tudi krovni organizaciji SSO in SKGZ ter predstavniki partizanov in deportirancev.

Dvojezična slovesnost se je začela z nagovorom tržaškega župana Roberta Dipiazze, ki je v imenu občine pozdravil vse prisotne in tudi tiste, ki žal zaradi zdravstvene krize niso bili prisotni, a so prepričani branitelji demokratičnih vrednot. Ko govorimo o grozotah druge svetovne vojne, dobre stvari ne obstajajo in prav tako ni opravičil za nobeno obliko diktatur, je povedal župan, ki je poudaril, da je 25. april z osvoboditvijo države izpod fašizma in nacizma pomenil za Italijo konec vojne, čeprav je Trst moral počakati dalj časa, da je pridobil upravno ravnovesje. Osvoboditev je bila domena številnih oseb, brez strankarske pripadnosti, tako npr. podjetnikov, ki so delavce rešili pred deportacijo, železničarjev, ki so upočasnili vlake, da bi lahko deportiranci skočili z njih, kmetov in naroda, ki je enoten pregnal okupatorja. Na ta dan se je po zaslugi odporništva rodila nova in boljša Italija, ki je s svojo ustavo zapečatila načela svobode, miru in demokracije. To so bile besede, ki so vodile mlade, moške in ženske, ki so se skupaj z zavezniškimi silami borili in žrtvovali življenja, da bi te vrednote postale osnova za gradnjo nove države in nastanek Evropske unije, je dodal župan, ki je spomnil, da smo danes v skupnem boju proti nevidnemu sovražniku, koronavirusu. “Samo če bomo ostali v tem boju združeni, se bomo spremenili v boljše posameznike in boljšo skupnost. Simbolni datumi so pogosto deležni političnih zlorab. Ti ne smejo postati izkoriščanje v ideološke namene, postati zastava politične skupine. Dan osvoboditve je simbol in dediščina celotnega naroda. Živela svoboda, živela ustava, živela italijanska republika, živela Evropa narodov, živel Trst!”, je sklenil Dipiazza.

V imenu županov tržaške pokrajine je pozdravila županja Zgonika Monica Hrovatin, ki je povedala, kako se vsako leto zbiramo v tišini v tem spominskem kraju, kraju strašnih grozot, bolečin in temačnih spominov. S spominom obeležimo žalostne dogodke, ki so globoko zaznamovali naše ljudi in naše okolje. Te dogodke ne smemo nikoli pozabiti, spomin in korektna zgodovinska analiza le-teh, brez revizij, naj nam bodo v pomoč predvsem danes, ko se moramo spopadati z  novimi izzivi, ki terjajo od nas globoko in odgovorno razmišljanje o vrednotah, ki so nam jih zapustili predniki v boju proti najvišjemu zlu, je poudarila županja in dodala, da je v tem kraju človek uničeval sočloveka, od tega se je rodila odpornost, želja po boljših časih in enakopravni družbi, ki se kaže v ustavi, v duhu antifašizma.

V imenu združenj partizanov in deportirancev je posegel Fabio Vallon, ki je dejal, da je 25. april praznični dan, saj praznujemo konec diktature in se spominjamo na požrtvovalnost in težke izbire mladih, žensk in moških, ki so žrtvovali življenja v boju proti režimu, ki je tlačil in ločeval ter povzročil neskončno tragedijo druge svetovne vojne. Odporništvo je bilo množično dejanje, borili so se ljudje v vrstah komunistov, socialistov, katoličanov, liberalcev … Ljudje z različnimi političnimi, verskimi idejami in ideologijami, a z istimi etičnimi vrednotami. Želeli so si mir in družbo, v kateri bi bili družbena pravica, dostojanstvo, pravica do dela. “Te so jasne pravice in vrednote, ki morajo zaznamovati našo družbo še danes,” je sklenil Vallon.

Prav o delu, pravicah do dela in stanju delavcev je spregovorila predstavnica sindikatov Vanessa Maggi. Opisala je, kako težko življenje so imeli delavci v tistih časih, pod fašizmom, kako so bili utrujeni od nepotrebne vojne ter hudih pogojev in so se zaradi tega združili v antifašistične organizacije v boju proti diktaturi. Predstavnica je spomnila, da se tudi danes borimo proti nepravičnim in začasnim pogodbam, ki ne ščitijo delavce, in kako bi morali danes prevladovati enakopravnost, dostojanstvo in človeški pogoji za vse.

Na koncu so sledili verski obredi: katoliški, ki ga je v dvojezični obliki podal generalni vikar tržaške škofije Pier Emilio Salvadè, za judovski obred je poskrbel Paul Alexandre Meloni, za evangelistični pa pater Michele Gaudio. Pravoslavnega in vzhodnogrškega obreda ni bilo, ker sta imeli skupnosti oljčno nedeljo. Slovesnost so sklenili s kulturno točko Tatjana Malalan, harmonikar Miran Pečenik in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme