Osupljiva doživetja nepotešljivega alpinista, Viki Grošelj v Kulturnem domu

Potem ko smo meseca aprila v našem centru Bratuž predstavili Grošljevo knjigo Mojih 33 odprav, ki je požela veliko zanimanje naše publike, so se za podobno predstavitev odločili prejšnji ponedeljek, 18. novembra, v Kulturnem domu v Gorici, v sodelovanju s kulturno zadrugo Maja iz Gorice, SPDG in Kulturnim domom Nova Gorica. Ob tej priložnosti me je predsednik KD Igor Komel povabil, da bi na kratko spregovoril o avtorju in knjigi. Njegovemu kratkemu pozdravu in mojemu kratkemu posegu je sledilo predavanje Vikija Grošlja, ki je s pomočjo fotografij in videoposnetkov strnil vsebino svojega zadnjega knjižnega dela. To je knjiga, ki jo beremo s pridržanim dihom, očarani z lepoto in čarobno privzdignjenostjo slikovitega opisa visokogorskega sveta, je nekakšna simfonija odprav v Himalajo in druga gorstva, odprav, ki se dotaknejo vseh kontinentov. Večina jih je sicer usmerjena v Nepal, ki predstavlja za Grošlja drugo domovino. Ta mu je prirasla k srcu, vanjo zahaja vsaj dvakrat na leto in, kot pravi v knjigi tudi sam, se bo v to lično državo, stisnjeno med Indijo in kitajskim Tibetom, vračal še in še.

Po oceni strokovnjakov je Grošelj eden izmed najbolj prepoznavnih in najuspešnejših slovenskih in svetovnih alpinistov in turnih smučarjev, če sodimo po dolžini izpiska v wikipediji, verjetno najuspešnejši. Pohvali se lahko z desetimi osvojenimi osemtisočaki (na 14 obstoječih), s številnimi prvenstvenimi vzponi na najrazličnejše gore sveta, ravno tako s spusti s smučmi z najrazličnejših gorstev na vseh kontinentih, na katerih je med drugim kot prvi Slovenec stopil tudi na vse najvišje vrhove. V posameznih delih prihaja do izraza tudi njegov odnos do narave, človeka, njegova življenjska filozofija in na splošno način življenja v tesenm stiku z naravo, hribi, pri čemer je gibanje osnovno počelo ali modus vivendi. Kljub ne ravno rosnim letom je še vedno aktiven na vseh področjih, organizira odprave v Nepal, sodeluje pri raznih projektih, povezanih s pomočjo prebivalcem Himalaje, še posebno po katastrofalnem potresu, ki je prizadel Nepal pred nekaj leti.

Knjiga je sinteza najpomembnejših in najlepših odprav, sinteza osupljivih doživetij nepotešljivega alpinista, ki je goram posvetil najbolj ustvarjalna leta svojega intenzivnega življenja, skupek slikovitih opisov gorniških podvigov na meji z realnostjo in tehničnih možnosti. Je knjiga odmevnih uspehov slovenskih plezalcev in njega samega, prvenstvenih smeri, pa tudi tragedij, ki so podvigom in zmagam zadali grenak priokus in občutek nebogljenosti pred veličino gore, ki ne spušča ravno vsakogar v svoja domovanja, prenekatera je namreč v svojih nedrih pokopala marsikaterega alpinista. To ji seveda dviguje ceno in prestiž, posameznika, ki jo zmore, pa zato kuje v nebesa in ga ovenča s slavo. Viki Grošelj se tega zaveda, zaveda se, da so bili gora, usoda, Bog, kakor jih že hoče poimenovati, z njim milostljivi, njegov angel varuh je bdel nad njim in kljub številnim tveganjem, katerim se je izpostavljal, je, tako je izjavil, njegov angel varuh odlično opravil svojo nalogo. Da je znal vedno presoditi, kdaj je vredno vztrajati in kdaj odnehati, da je vedno zmagalo življenje in da umik z gore ne pomeni poraz, ampak zmago.V Vikijevem pripovedovanju in opisovanju ne manjka osebnih opažanj, ocen, kritik države, v kateri se nahaja, političnega sistema, odnosa do narave in samega načina organiziranja odprav in pristopa do gore. Kritičen je do komercialnih odprav, za katere pravi, da niso več alpinizem v klasičnem pomenu besede, ampak ekstremni turizem. Zanimiva je njegova trditev, da bi moral posameznik svoje sposobnosti razvijati in prilagajati zahtevam gore, ne pa obratno. S svojim početjem, pravi Grošelj, so ubili prvinski izziv narave, ki razvija človekove sposobnosti in njegovo stremljenje k dviganju le teh. Svojo odgovornost za to ima tudi nepalsko ministrstvo za turizem, saj izdajanje dovoljenj za odprave prinaša milijone dolarjev v državno blagajno. Grošelj se tudi v tej knjigi potrjuje kot prepričan naravovarstvenik, zagovornik tradicionalnih vrednot, še posebno glede samega obravnavanja in pristopanja do visokogorstev, ohranjanja narave v njeni izvirni obliki in spoštovanja njenih zakonov. Posebno pozornost in občudovanje namenja nepalskemu ljudstvu, prvinskemu, skromnemu, gostoljubnemu, poštenemu, zanesljivemu in globoko vernemu. Grošelj se z njimi počuti v nekakšni simbiozi, posebno ganljivo je opisovanje humanitarne dejavnosti, namenjene nepalskim vasem, ki jih je hudo prizadel potres, tako da lahko sklepamo, da je to knjigo posvetil tudi njim.

Kot na vsakem predavanju je Viki Grošelj tudi tokrat zaupal pozornemu občinstvu nekaj novega, delil svoje izkušnje in svoja doživetja, odgovarjal na vprašanja številnih poslušalcev, s katerimi se je potem še dolgo zadržal v sproščenem kramljanju.