Intervju

Opustil grščino za fiziko

Opustil grščino za fiziko

Piše Giulia Černic: Pogovor / Luka Paljk

V tokratnem pogovoru z mladimi študenti bomo spoznali Luko Paljka, ambicioznega osemnajstletnika, ki se v prostem času ukvarja s petjem pri MeMlPZ Emil Komel in jadra pri JK Čupa. Lanski maturant na klasičnem liceju P. Trubarja v Gorici se je po petih letih grščine in latinščine usmeril v študij na čisto znanstveni fakulteti.

Kaj študiraš?
Študiram fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani.
Kateri so pogoji za vpis na fiziko v Ljubljani?
Na fakulteti ni nobenih vstopnih izpitov, vsako leto pa je na razpolago omejeno število mest. Letos se je prijavilo 110 študentov v prvi letnik, razpisanih mest pa je bilo 150, tako da ni bilo sploh omejitve. Glede predznanja pa ni nikjer zapisano, kaj točno pričakujejo od tebe, je pa toplo priporočeno dobro znanje srednješolske matematike in fizike. Na fakulteto se torej lahko vpiše kdorkoli, čeprav ne vem, kdo bi se vpisal na tako smer brez nikakršnega predznanja.
Na prvih vajah fizike ste dobili nični kolokvij, s katerim so profesorji preverili vaše znanje fizike. Kateri so bili rezultati začetnega kolokvija? So bili sošolci iz Slovenije bolj pripravljeni?
Dobili smo kolokvij z desetimi vprašanji, ki so zahtevala bolj teoretično znanje kot pa računanje. Recimo, da je bil precej zahteven za znanje, ki ga trenutno imam. Razlike s sošolci iz Slovenije pa so precej velike. Oni so seveda bolj pripravljeni, na srednji šoli so se učili matematiko in fiziko na višji ravni kot jaz na klasičnem liceju. Mogoče, če bi končal znanstveni licej, bi bile razlike rahlo manjše, vseeno pa je v Sloveniji na splošno raven pripravljenosti v znanstvenih predmetih višja kot v Italiji.
Zakaj si izbral fiziko in kako si se približal tej vedi?
Ne vem. To je bil predmet, ki me je najbolj zanimal v zadnjih letih študija. Prvič sem se srečal s fiziko, če se prav spomnim, v četrtem razredu osnovne šole, ko mi je prijatelj podaril knjigo, v kateri je bila na otroški način opisana Einsteinova teorija o relativnosti. Takrat me je knjiga pritegnila in vzbudila v meni zanimanje.
Je prehod z višje šole na univerzo drastičen?
Odvisno je od tega, katero smer izbereš; v mojem primeru je bil zelo drastičen. V zadnjih dveh letnikih klasičnega liceja sem imel 2 uri matematike, 2 uri fizike in 2 uri naravoslovja na teden, zdaj pa imam 10 ur matematike, 6 ur fizike in 4 ure kemije. Precej drastična pa je tudi sprememba v načinu predavanja in obravnavanju nove snovi. To, kar sem nekoč mislil, da je skoraj nemogoče, učenje v smislu števila ur in količine snovi, se mi zdi, da bo postalo moje dnevno učenje. Če greš s klasičnega liceja na filozofijo ali slovenščino oziroma na kakšno humanistično smer, si pa predstavljam, da je prehod bolj omiljen, ker imaš v takih predmetih več predznanja.
Če malo primerjamo Slovenijo in Italijo, katere misliš, da so glavne razlike pri načinu dela, predvsem na znanstvenih fakultetah?
Slovenski sistem je po mojem mnenju boljši, ker je bolj “domač”. S kolokviji in drugimi načini preverjanja znanja te prisilijo, da se sproti učiš. V Italiji pa, kar je meni znano, imajo izpitno obdobje, v katerem imajo ne vem koliko izpitov, pred tem pa nič. Zato so izpiti seveda bolj obširni in zahtevnejši. Poleg tega imaš v Sloveniji dobro organizirano tutorstvo in vaje z asistenti. Ker pa je Slovenija manjša država, kjer se profesorji na različnih univerzah poznajo med sabo, so znanstvene fakultete zelo povezane. Zaradi manjše države je seveda tudi manj študentov, kar je za posameznika bolje. Poleg tega imamo na naši fakulteti odlične profesorje. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

30.10.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!