Oplemeniteni z dvema kulturama, ponosni, da so Slovenci

Piše: Kat

KCLBNastop folklorne skupine iz Kanade

V Gorici je potekalo v četrtek, 4. julija, Poletno srečanje pod lipami. Kulturni center Lojze Bratuž, Skupnost družin Sončnica in Krožek Anton Gregorčič so poskrbeli za prijeten večer, nastopila je namreč folklorna skupina Triglav iz kanadskega Winnipega, z Boštjanom Kocmurjem, generalnim tajnikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ki plesni ansambel že drugič gosti v Sloveniji, pa se je Ani Saksida pogovarjala o življenju in kulturnem udejstvovanju izseljenih Slovencev. Večer je povezovala Daniela Klanjšček.

Skupino enaindvajsetih mladih plesalcev je predstavil njen vodja Luka Majovski. “Slovenija je v naših srcih, ponosni smo na našo slovensko kulturo, ki jo ohranjujemo na mnogo različnih načinov,” je razložil in dodal, da so prišli v Slovenijo, da bi spoznali svojo preteklost, se veliko naučili in ustvarili nove, dragocene spomine.

Izseljensko društvo Slovenija v svetu je nastalo leta 1992 na pobudo v tujini rojenih potomcev slovenskih izseljencev, ki so se ob osamosvojitvi preselili v Slovenijo, ter drugih Slovencev iz domovine in izseljenstva. Sedež ima v zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, njegova poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino. Boštjan Kocmur preučuje izseljensko problematiko in rešuje vsestranske potrebe, pomaga Slovencem, ki se vračajo v matično domovino. “V prvih letih po osamosvojitvi Slovenija še ni bila vajena sprejemati ljudi, ki so se vračali. Nastanek društva je spodbudila želja Slovencev po svetu, da bi imeli sogovornika tukaj,” je razložil. Slovenijo skušajo približati ljudem po svetu. Kljub temu da so že tretja in četrta generacija v zdomstvu, so na domovino še vedno navezani. “Včasih razdalja prispeva k temu, da se človek odtujuje, mi pa ustvarjamo programe na športnem in kulturnem področju, ki tem ljudem omogočajo, da se vključujejo v slovenski svet – to je naš cilj in naše veselje,” je dejal Kocmur, potomec staršev, ki so se med drugo svetovno vojno preselili v Argentino in ki se je v Slovenijo vrnil tik po osamosvojitvi.

S pomočjo Izseljenskega društva Slovenija v svetu obiščejo matično domovino predvsem mladi, ki obiskujejo sobotne šole in tečaje slovenščine. Potovanje jim omogoča, da spoznajo svoje korenine. Finančno so jim v preteklosti pomagale krajevne skupnosti in občine, danes pa za to poskrbi država. V devetdesetih letih so v Slovenijo prihajale velike skupine mladih izseljencev, zadnja leta so manj številčne, mladi pa po besedah Boštjana Kocmurja še vedno zelo radi pridejo, “to je njihova srčna želja”. Danes iščejo tudi nove oblike druženja z rojaki, predvsem na bolj “strokovni” ravni, ne iščejo turističnih destinacij, pač pa izpopolnjevanje na jezikovnem področju.

Prva skupnost, ki si je želela spoznati Slovenijo, je bila tista v Argentini, mladi, ki so zaplesali v KCLB, pa so iz mesta Winnipeg v Kanadi. Prvi Slovenci so tja prispeli že leta 1925: šest mladih fantov je prišlo z upanjem na boljše življenje in je v mestu odprlo delavnico izdelovanja košar. Po drugi svetovni vojni je prišlo do velikega vala slovenskih izseljencev, ki so se preselili tudi v Winnipeg. Leta 1951 so tam ustanovili prvi slovenski klub, ki so ga poimenovali Slovenski klub Manitoba. Večina Slovencev, ki so prvih prišli v Winnipeg, se je odselila v druga mesta, drugi val priseljencev pa je ostal. Tudi tu so izseljenci zelo povezani s Cerkvijo, saj se srečujejo ob nedeljskih mašah, zato so leta 1962 tudi kupili zapuščeno cerkev in jo obnovili. Leta 1970 je mesto Winnipeg prvič organiziralo folkloristični festival Folklorama – slovenska skupnost ima tu svoje mesto že 54 let. Da bi predstavili slovenske folklorne plese, so tamkajšnji Slovenci leta 1972 ustanovili tri plesne skupine: Zvonček (otroška skupina), Rožmarin (najstniki) in Triglav (odrasli).

Boštjan Kocmur je nazadnje pozdravil tudi v imenu Uroša Zorna, predsednika Izseljenskega društva Slovenija v svetu, spregovoril pa je tudi o sodobnem izseljevanju mladih Slovencev. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se letno v druge evropske države preseli okrog 8000 mladih, od teh se jih veliko ne bo vrnilo v domovino, to pa je po mnenju gosta odvisno od tega, kako se bo Slovenija razvijala in če bo “vabljiva za vsestransko osebno realizacijo mladih”.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme