Goriška

“Operacija za zdravljenje narodne skupnosti je iskati resnico, živeti v odpuščanju in sožitju”

“Operacija za zdravljenje narodne skupnosti je iskati resnico, živeti v odpuščanju in sožitju”

Piše Katja Ferletič: Poletna srečanja pod lipami / dr. Jože Dežman in dr. Uroš Košir

V četrtek, 18. julija, sta bila v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž protagonista poletnega Srečanja pod lipami zgodovinar, filozof, teolog in predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman in arheolog dr. Uroš Košir, ki s komisijo sodeluje. Povod za goriški obisk je bil izid zajetne publikacije Nemoč laži, poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 20011-1018, v kateri je zbranih 57 prispevkov 25 avtorjev in več kot 500 prilog. Tudi tokratni večer sta priredila v skupnem sodelovanju goriški kulturni hram in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič. Z gostoma se je pogovarjal časnikar Martin Brecelj, sponzor večera pa je bila družina Fiegl z Oslavja, ki je prisotnim ponudila svoje vino.
Brecelj je uvodoma predstavil tematiko večera, govor je bil o enem izmed najbolj bolečih poglavij v slovenski zgodovini, o revolucionarnem nasilju med drugo svetovno vojno in po njej, z vsemi posledicami, ki jih je to imelo – “Želeli bi, da bi tudi te strani iz naše preteklosti čim prej zapustile slovensko politično agendo, žal pa dolgi proces tranzicije v demokracijo še ne dosega svojega želenega epiloga”. Brecelj je vsekakor prepričan, da delovanje Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dokazuje, da se nekatere zadeve pozitivno in celo pospešeno razrešujejo. Iz četrtega poročila izhaja, da je komisija opravila obsežno delo, zlasti po sprejetju Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015, ki je komisiji dal nove naloge in pooblastila. Do konca leta 2018 je bilo raziskanih 233 grobišč in morišč, 162 jih je bilo urejenih v naravi, iz 129 je bil opravljen delen ali celoten prekop žrtev, v 104 pa je bil s sondiranjem potrjen obstoj človeških skeletnih ostankov. Če upoštevamo vse umorjene v rovu sv. Barbare in iznos posmrtnih ostankov iz kraških brezen, ki so bili deloma odkriti še pred uveljavitvijo zakona, so bili odkriti posmrtni ostanki vsaj 2532 oseb, od teh jih je bilo pokopanih 1615. Število evidentiranih grobišč v Sloveniji je 720, kar pa še ni dokončna številka.
Dr. Dežman službuje v Gorenjskem muzeju v Kranju, bil je direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Arhiva RS. Objavil je več sto znanstvenih in strokovnih publikacij, uredil je obsežno četrto poročilo komisije, s katerim predstavlja rezultate dela slovenskih zgodovinarjev, speleologov in arheologov, ki lahko ustrezajo vsem mednarodnim standardom. V publikaciji so objavljena tudi tri besedila avtorjev iz Črne gore, Nemčije in Srbije. Dežman je na četrtkovem večeru opozoril na dejstvo, da ne poznamo večine slovenskih grobov iz prve in druge svetovne vojne. Stanje vojnih grobišč v Sloveniji in slovenskih vojnih grobišč v tujini ostaja neurejeno: “RS ne ureja grobišč v skladu z lastno zakonodajo in mednarodnimi predpisi; po tem država ne spada v zrelo družbo demokratičnih držav zahodnega tipa … Regularno moramo priti do slovenskih grobov v tujini”. Dežman je govoril o osnovnem partizanskem načinu pokopa, torej o skupnih grobovih, ki so “kolhoz brez vsake individualnosti, brez imen, s popolnoma nedorečeno zgodbo”, o pojmu partizanskih družinskih grobovih, “ki jih zakon iz leta 2003 zbriše iz državnih evidenc. Če država ne bo uredila evidenc grobov, bomo ostali brez spomina, to je pa nerodno za neko civilizacijo … Enostavna operacija za zdravljenje narodne skupnosti, ki se bo morala nehati lagati, je iskati resnico, živeti v odpuščanju in sožitju”.
Dr. Košir se s svojimi raziskavami posveča predvsem arheologiji prve in druge svetovne vojne na območju Slovenije. Po diplomi je bil zaposlen na Centru za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, objavil je več strokovnih in znanstvenih člankov s področja arheologije modernih konfliktov, zdaj je zaposlen pri idrijskem arheološkem podjetju Augusta, kjer se med drugim ukvarja z raziskavami o prikritih grobiščih in dela tudi za komisijo vlade RS. Na četrtkovem srečanju je strokovno predstavil rezultate svojega arheološkega dela in pomen redakcije arheoloških poročil, ki so “namenjena vsakemu bralcu in ne samo komisiji”. V knjigi je kar 39 prispevkov, ki se posvečajo rezultatom arheoloških in antropoloških raziskav. “Gre za prvi tako obsežen fond objavljenih poročil na enem mestu”. Prispevki govorijo o rezultatih ekshumacij, o sanitarnem iznosu posmrtnih ostankov žrtev iz kraških brezen in o detektorskih pregledih morišč v Kočevskem rogu. Osnova prispevkov so bila strokovna poročila podjetij Avgusta d. o. o. in Magelan skupina d. o. o., razdeljeni pa so med številna poglavja, ki so zajeta v knjigi. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

26.07.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!