Tržaška

Okrogla miza o fokusu v Mladiki

Okrogla miza o fokusu v Mladiki

Piše Anka Peterlin / Ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev

Na zadnjem ponedeljkovem srečanju Društva slovenskih izobražencev je bila okrogla miza o temi “fokusa” zadnje številke revije Mladika. Kot je uvodoma povedal moderator večera, novinar Ivo Jevnikar, gre revija Mladika v korak s časom in ji po več kot šestdesetih letih neprekinjenega izhajanja uspeva ohranjati svežino z nekaterimi novostmi, med katerimi izstopa (poleg posodobljene grafične oblike) predvsem t. i. “fokus”. S preureditvijo vsebine želi uredniški odbor ponuditi vedno bolj zanimivo in aktualno revijo, ki bo pritegnila pozornost in zanimanje vse večjega kroga bralcev. Uredništvo za svoj “fokus” izbira razne zanimive problematike in ponuja bralcu različne poglede nanje. Obenem v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev večkrat ponuja pogovor o obravnavani temi v obliki okrogle mize v premislek poslušalcem. Za zadnjo številko so člani uredništva izbrali zanimivo temo; lahko bi celo rekli, da so se prvi spomnili na – posebno za slovensko manjšino – zelo pomembno obletnico. Gre za okroglih 100 let, odkar so – po koncu prve svetovne vojne – primorski Slovenci prišli pod Italijo. V Mladikinem “fokusu” so različni strokovnjaki vsak s svojega stališča analizirali dolgo stoletno obdobje. Skoraj vsi pisci prispevkov so tudi nastopili na ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev in nepričakovano dober obisk okrogle mize (bil je pustni ponedeljek!) je dokazal, da je bila zamisel organizatorjev posrečena. Pričakovanja so bila poplačana, saj so moderator Ivo Jevnikar in njegovi sogovorniki ponudili obiskovalcem zelo zanimiv večer.
Zgodovinar Paolo Purič je govoril o raznarodovalni politiki, ki jo je imela Italija do slovenskih državljanov na Primorskem. Razkril je podatek, ki sami manjšini večinoma ni poznan: politika potujčevanja se ni začela šele s fašistično diktaturo, pač pa že takoj po prehodu naših ozemelj pod Italijo. Primorska in slovenski kraji, daleč v notranjosti slovenske zemlje, so na podlagi Tajnega londonskega sporazuma leta 1918 naenkrat prešli pod italijansko okupacijo, potem ko so prej dolga leta skoraj vsi Slovenci živeli v isti državi, Avstro- Ogrski. Takoj se je pokazala politika novih italijanskih oblasti do Slovencev: vojakom avstro-ogrske vojske so dovolile vrnitev na svoje domove le pod pogojem, da se odpovedo “tuji “ narodnosti in da se izjavijo za Italijane. Mnogi so se prilagodili in podredili italijanski oblasti, mnogi pa so bili že takrat prisiljeni v izgon. Slovenski narod je bil razdvojen; meja med obema polovicama istega naroda je bila strogo zastražena.
V času fašizma se je načrtno nasilno brisanje narodne identitete Slovencev še stopnjevalo. V času med obema vojnama je tragična izkrvavitev slovenske skupnosti dosegla neslutene številke. Izselilo se je okoli 105.000 Slovencev in mnogo se jih je asimiliralo.
Po mnenju zgodovinarja Puriča pa je bil najhujši udarec demografskemu številu Slovencev v Italiji zadan v času kominforma. Mnogi pripadniki slovenske manjšine so hoteli dokazati svoj internacionalizem in komunistično oz. “marksistično – leninistično pravovernost” in zvestobo Stalinu s tem, da so izpisali svoje otroke iz slovenskih šol. Analizo tragičnega demografskega padca je Purič podkrepil s podatki: število slovenskih učencev je po resoluciji kominforma na slovenskih šolah padlo od 5.302 (kolikor jih je bilo pred resolucijo) na število 2.058. Purič je s podrobno analizo prikazal tudi poznejše obdobje, za katerega je ugotavljal, da je za Slovence ostalo težavno vse do leta 1990, ko je slovenski narod dobil svojo državo in kasneje vstopil v Evropsko unijo. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

14.03.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!