Odstiranje trpke preteklosti koroških Slovencev

V sklopu 15. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, ki so potekali od 20. do 30. oktobra in so jih tudi letos priredili Krščanska kulturna zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici, Slovenska prosveta v Trstu in Slovenski kulturni center Ukve, so v prostorih Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Trstu imeli v gosteh nekdanjega tajnika Krščanske kulturne zveze Nužeja Tolmajerja, etnologinjo Martino Piko-Rustia in Simono Roblek, ki so predstavili knjige, CD-je in DVD-je koroških avtorjev.
Letošnji koroški kulturni dnevi so bili jubilejni, saj so kulturni ustvarjalci obeh regij, ki se srečujejo enkrat na Koroškem, drugič na Primorskem, obeležili že trideseto izmenjavo z enajstimi dogodki v Trstu, Gorici in okolici ter v Ukvah.
V Peterlinovi dvorani so poslušalci spoznali tragično preteklost koroških Slovencev preko natančne predstavitve knjižnih novosti, ki odstirajo boleče, doslej načrtno pozabljene spomine na pregon in koncentracijska taborišča na Bavarskem, pa tudi nove zgoščenke v rožanskem in ziljskem narečju, zemljevide s slovenskimi ledinskimi imeni z Unescovim znakom ter plakate v različnih narečnih variantah, ki na dvojezičnem ozemlju Koroške nagovarjajo Korošce, naj “govorijo/punajo/marnvajo/žabarijo/mornjejo/… pa še kaj… po domače”.
Neutrudni nekdanji tajnik Krščanske kulturne zveze je najprej opozoril na letošnjo 70-letnico pregona koroških Slovencev, ko so iz vseh treh dolin izselili skoraj tristo družin: mlade fante so vpoklicali v vojsko, dekleta poslali v tovarne, matere, otroke in starejše pa pregnali v taborišča na Bavarskem. Živi priči tega sta bili sestri Neža in Mica Olip, ki ju je mlada režiserka Milena Olip, še kot študentka AGRFT, posnela in pripravila kratek dokumentarni film Šest desetletij pozabe, ki so ga ob tej priložnosti predvajali v Peterlinovi dvorani.
Martina Piko-Rustia je spregovorila o pomenu beleženja spominov starejših ljudi za opomin mladim rodovom, čeprav so ti zelo travmatični in se po navadi osebe zaprejo v molk. O tem je letos pripravila dokumentarni film tudi Sabina Cviter Grilc; v njem je spraševala staro generacijo o zgodovinskih dogodkih, da bi se le-ti prenašali iz roda v rod.
Milka Olip je spremljala svojo teto in napisala knjigo o njenih spominih kot večni opomin, da se kaj takega ne bi več zgodilo, Ana Jug pa je kot priča koncentracijskega taborišča in najbolj krutega zgodovinskega obdobja v svoji knjigi Utihnile so ptice, utihnila je vas, spregovorila o taborišču Ravensbrück. Knjiga opisuje najprej njeno srečno otroštvo, ki “ga ne bi zamenjala z nobenim cesarjem na svetu”, nato pa predstavi vojne grozote, doživljanje bolečine izgube doma in dostojanstva ob dolgih urah apela pod snegom, ob lakoti in mrazu. Odlomke iz knjige Ane Jug Olip, ki je svoje trpljenje osmislila kot večni opomin za vse generacije, je prebrala Simona Roblek. Pretresljiv je opis vozov, polnih človeških skeletov, ki so ga vlekli okostnjaki. V knjigi je opisanih veliko bolečin, najhujša za avtorico pa je izdajstvo sosedov, ker so doma skrivali brate in še pet drugih fantov.
Šin

V Peterlinovi dvorani 15. Koroški kulturni dnevi na Primorskem

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme