Slovenija

Odslej na ogled Muzej tihotapstva

Odslej na ogled Muzej tihotapstva

Piše Jurij Paljk / Na obmejnem prehodu Pristava pri Novi Gorici

V prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi pri Novi Gorici so v soboto, 18. maja 2019, odprli Muzej tihotapstva. Ljubiteljem avantur so poleg ogleda zanimive, a majhne muzejske zbirke namenili tudi sobo pobega, ki bo prve obiskovalce sprejela konec meseca. Muzej tihotapstva je tako postal četrti manjši muzej na meji med Slovenijo in Italijo.
Razstava o tihotapstvu v času socialistične Jugoslavije poskuša obiskovalcem čim bolj približati čas tihotapljenja na goriški meji, ki je starejšim generacijam še zelo dobro znan iz lastnih izkušenj. Čez mejo s (m) o v Italijo nosili to, česar je bilo v Jugoslaviji v izobilju, kot so jajca, meso, maslo, žganje, v Slovenijo pa s (m) o “švercali” predvsem kavo, ki je je primanjkovalo oziroma je bila veliko slabše kakovosti, pa tudi poper, riž, pralni prašek in drugo, če že o nakupih tekstila, predvsem kajbojk, ne rečemo nobene.
“Veseli smo in tudi osebno sem ponosen, da smo to zgodbo pripeljali do konca”, je na predstavitvi muzeja povedal direktor Goriškega muzeja Vladimir Peruničič.
Razstava Na šverc! Tihotapstvo na Goriškem po drugi svetovni vojni je posvečena dejavnosti, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Govori o času po drugi svetovni vojni, ko so si ljudje na ta način skušali nekoliko izboljšati življenjski standard. Obmejni prebivalci so tihotapili blago tako iz Italije v Slovenijo oziroma v Jugoslavijo kot tudi obratno. Blago so največkrat skrivali pod obleko ali v obleki, v avtomobilih ali na kolesih, skratka povsod, kjer so predvidevali, da carinik morda ne bo preveril.
Zamisel za ta muzej je že pred leti dal pokojni nekdanji direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič. Avtor razstave je kustos Goriškega muzeja Rok Bavčarm, mlad raziskovalec, ki seveda tihotapljenja čez mejo ni sam doživel, kar mu je dalo pri delu tisto svobodo, ki je potrebna za znanstveni pristop. Projekt Muzej na meji se začenja na novogoriški železniški postaji ter nadaljuje v vojaškem stolpiču na Vrtojbenskem polju in stalni muzejski zbirki Spomni se name na mirenskem pokopališču; tem trem se zdaj pridružuje še Muzej tihotapstva na Pristavi. V prihodnosti želijo štiri muzeje na slovensko-italijanski meji povezati s kolesarsko in peš potjo.
Pred šestimi leti umrli takratni direktor Goriškega muzeja in naš prijatelj Andrej Malnič si je zamislil te male muzeje, ki bi sodobniku prikazali čase, za katere danes nekateri pravijo, da sploh niso bili hudi, drugi se jih spominjajo z nostalgijo, spet tretji pa jih popolnoma nič ne pogrešajo. Državno mejo so takrat varovali obmejni vojaki, ki smo jih poznali pod imenom “graničarji”, na državni meji se je tudi streljalo, predvsem pa se je “švercalo” vse tisto, česar se v takratni socialistični Jugoslaviji ni moglo kupiti, od kave do banan, pomaranč, riža, parmezana, pralnih praškov in seveda tekstila, konfekcije, če o strojih in kosilnicah niti ne govorimo.
Andrej Malnič je bil človek obeh Goric, zato je imel posluh za te zadeve, zato je bil naš tesni sodelavec in prijatelj, in to vseh, ki se v Italiji trudimo, da bi ohranili slovensko kulturo, jezik, nesnovno in snovno kulturno dediščino.
Predvsem pa je ta muzej pripoved o času, ki je bil drugačen, govori o malem človeku, o vseh nas, veliki tihotapci so bili takrat in so danes izven dosega tega muzeja, kot je vedno bilo in je tako tudi danes ostalo. Ta muzej pa je tudi pomnik o tem, o čemer ne pripoveduje, namreč o tistih ljudeh, ki jih tu ni, o tistih, ki so mejo izkoristili za bogatenje. In teh ni bilo malo. Kot je tudi pripoved o “švercanju” knjig, prepovedanih revij, od našega prednika Katoliškega glasa do Zaliva, a tudi ameriških in pornografskih revij, o čemer se še danes s sramežljivostjo govori.

29.05.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!