Aktualno

Odšel je eden izmed naših zadnjih čedermacev

Odšel je eden izmed naših zadnjih čedermacev

Ukve / Pogrebna sveta maša za gospoda Maria Gariupa

“Kot dober pastir je postal del svoje skupnosti, pridobil njeno obličje in kulturo ter dihal z njo. Gospod Gariup je to počenjal od svojega prihoda vse do zadnjih dni svojega življenja”.
Tako je poudaril videmski nadškof Andrea Bruno Mazzocato med pogrebnim bogoslužjem za dolgoletnega ukovškega dušnega pastirja Maria Gariupa, enega izmed naših zadnjih čedermacev, v nedeljo, 3. februarja. Nadškof je bogoslužje daroval ob somaševanju slovenskih in italijanskih duhovnikov. Nabito polna cerkev svetih Filipa in Jakoba v vasici Kanalske doline je izžarevala hvaležnost za duhovnika, ki je za tamkajšnje vernike v več kot štirih desetletjih postal ne le duhovni oče, ampak tudi svetilnik slovenstva. Gospod Gariup je bil namreč pripadnik takega duhovništva, ki je evangelij oznanjevalo v duhu z narodnim izročilom in jezikom.
Rojen je bila leta 1940 v Topolovem, Beneški vasici. V duhovnika je bil posvečen leta 1965 skupaj z Dionizijem Matevčičem, ki je preminil pred dvema letoma, Božom Zuanello in Marinom Qualizzo, ki bil prisoten pri pogrebni maši za sobrata v Ukvah. Leta 1974 je Mario Gariup postal duhovnik v Ukvah in Ovčji vasi. Dolgo časa je skrbel tudi za Naborjet in Lužnice. Kot je med sveto mašo v imenu slovenskih organizacij iz Kanalske doline poudarila Ana Wedam, je gospod Gariup veliko pomagal župljanom po potresu leta 1976 in po povodnji leta 2003. Dušni pastir si je predvsem prizadeval za uveljavljanje slovenskega jezika v cerkvi in socialnem življenju. Takoj po svojem prihodu v Kanalsko dolino je s kulturnim delavcem Salvatorejem Venosijem organiziral tečaje slovenskega jezika. Zaradi tega ga je napadalo in obrekovalo krajevno časopisje. In prav zaradi polemike okrog tečaja slovenščine se je vnela tako imenovana ‘ukovska afera’, ko se je gospod Gariup moral braniti pred sodiščem leta 1977. “Da smo danes tukaj skupaj ob našem dušnem pastirju, je to tudi zaradi energije, ki nam jo je gospod Mario znal prinašati”, je dejala Ana Wedam. Svojo narodno pripadnost je izražal tudi na podlagi bogate publicistične dejavnosti. Bil je avtor številnih zgodovinskih publikacij (naj spomnimo le na zadnje, leta 2014 izdano, več kot 1000 strani obsežno delo z naslovom Narod, ki izumira: 1.000 strani za 1.400 let zgodovine Slovencev v Kanalski dolini med Nemci, Furlani in Italijani. Bil je tudi pobudnik in urednik župnijskega vestnika ‘Ukva’. Veliko vlogo je odigral tudi pri delovanju ukovškega cerkvenega pevskega zbora.
Gospod Gariup se je zaradi neozdravljive bolezni zdravil v Vidmu, a želel je umreti v ukovškem župnišču, med svojimi ljudmi. Počival bo na tamkajšnjem bližnjem pokopališču.

11.02.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!