“Odpuščanje je potrebno, da bi ostali v ljubezni, da bi ostali kristjani!”

Piše: Jurij Paljk

Zgodovinski obisk papeža Frančiška v Iraku

Papež Frančišek je v ponedeljek, 8. marca 2021, sklenil zgodovinski obisk Iraka, med katerim je tja prenesel sporočilo odpuščanja, vztrajnosti in upanja. To je bil prvi obisk kakega papeža v tej državi in je kljub zaskrbljenosti v luči krhke varnosti in epidemije koronavirusa minil brez incidentov, je zapisala Slovenska tiskovna agencija. To je bilo tudi prvo potovanje papeža po izbruhu epidemije covida-19.

Vodja vatikanskih medijev Andrea Tornielli je ob koncu papeževega obiska v Iraku v uredniškem zapisu za Radio Vatikan takole povzel svoje misli o ‘najpomembnejšem potovanju Frančiškovega pontifikata’: “Rimski škof ni mogel razočarati teh svojih otrok, tako zelo preizkušanih. Veliko je tvegal, da bi opravil to potovanje. Obisk kaldejskega Ura je imel simbolično vrednost za ves Bližnji vzhod in celoten svet, postanka v Mosulu in Karakošu na zadnji dan tega potovanja v Iraku pa imata pričevanjsko vrednost. Na najbolj krščanskem območju države je pred pobesnelostjo fanatizma na tisoče družin moralo zapustiti svoje domove in vse, kar so imeli. Veliko cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, ki je sprejela papeža Frančiška, je Isis spremenil v bazo za urjenje. Napol uničen kip sv. Jožefa je sprejel Petrovega naslednika, ki je prišel, da bi te skupnosti potrdil v veri ter da bi bil tudi sam potrjen z njihovim pričevanjem, ki je šlo vse do prelitja krvi.

“Tudi sredi pustošenj terorizma in vojne lahko vidimo, z očmi vere, zmago življenja nad smrtjo,” je dejal papež Frančišek, ki je povabil, naj “se ne obnovijo samo stavbe, ampak najprej vezi, ki povezujejo skupnosti in družine, mlade in stare”. Vojna, terorizem in sovraštvo so pustili globoke rane v srcih, ne samo razvalin, podrtih kapitelov in Marijinih kipov z odsekano glavo. Papež je spomnil, da je odpuščanje “potrebno, da bi ostali v ljubezni, da bi ostali kristjani”. Objem kristjanov, ki so skupaj z drugimi sodržavljani trpeli preganjanje, združen s prazničnostjo na stadionu v Erbilu, mestu, kamor so pred Isisom pobegnili mnogi begunci, je pečat obiska, ki so ga papežu vsi odsvetovali. Toda škof rimske Cerkve, ki je rojena iz krvi mučencev, ni mogel razočarati teh svojih otrok. In je sprejel vsako tveganje, da bi jim prinesel svojo nežnost.”

Do nedelje je 84-letni papež Frančišek prepotoval 1400 kilometrov po državi, kjer ga je še posebej težko pričakovala vse manjša krščanska skupnost na severu države. Nanje je naslovil besede spodbude, obenem pa s srečanjem z najpomembnejšim šiitskim verskim voditeljem v državi, ajatolo Alijem al Sistanijem, ponudil roko šiitskim muslimanom.

Letalo s papežem je pristalo v iraški prestolnici Bagdad v petek. V svojem prvem javnem nagovoru v Iraku je pozval k prenehanju nasilja, ekstremizma, ločevanja ter nestrpnosti v državi. Dejal je tudi, da bi morali kristjani v Iraku imeti vidnejšo vlogo kot državljani s polnimi pravicami, svoboščinami in odgovornostmi. Na bagdadskem letališču so papeža pozdravili iraški premier Mustafa al Kadimi ter različne folklorne in plesne skupine. Sledilo je srečanje z iraškim predsednikom Barhamom Salihom, ki je leta 2019 papeža tudi uradno povabil na obisk, ter drugimi vladnimi in verskimi predstavniki. V govoru v predsedniški palači je papež poudaril globoke korenine krščanstva v Iraku: “Starodavna prisotnost kristjanov v tej deželi in njihov prispevek k življenju naroda predstavljajo bogato dediščino, s katero želijo še naprej služiti vsem.”

Iraške oblasti je sveti oče tudi pozval, naj se borijo proti korupciji, zlorabi oblasti ter nespoštovanju zakonov v državi. Papež se je spomnil tudi na druge ogrožene manjšine v Iraku: “Tu, med toliko trpečimi se moje misli obračajo na Jazide, nedolžne žrtve nesmiselnih in surovih grozodejstev.” Iraški predsednik Salih pa je ob dobrodošlici papežu izrazil obžalovanje, da so kristjani v preteklosti zapustili Irak. Dodal je, da bi imela nadaljnja migracija kristjanov pogubne posledice za pluralizem in strpnost. Nekoč je v Iraku živelo okoli milijon kristjanov, danes jih je po ocenah od 250.000 do 400.000, veliko so jih pobili, drugi so se razselili.

Papež Frančišek se je v soboto zjutraj sestal z najpomembnejšim šiitskim verskim voditeljem v državi, velikim ajatolo Alijem al Sistanijem. V šiitskem svetem mestu Nadžaf sta se srečala na al Sistanijevem domu brez prisotnosti medijev. Al Sistani je verska avtoriteta za večino od 200 milijonov šiitov na svetu, ki so sicer manjšina med muslimani, a večina v Iraku. Za Iračane velja za vodilno osebnost v državi. Al Sistani je v sporočilu za javnost po srečanju poudaril, da bi morali kristjani v Iraku “živeti tako kot vsi Iračani v miru in varnosti ter s svojimi polnimi ustavnimi pravicami.” Papež Frančišek je v pogovoru, ki je trajal slabo uro, opomnil na pomen sodelovanja med verskimi skupnostmi. Al Sistaniju se je zahvalil, ker se zavzema za šibkejše in preganjane. Papež je isti dan obiskal tudi mesto Ur na jugu Iraka, ki velja za rojstni kraj Abrahama, in tam vodil medversko bogoslužje, tudi z nekaterimi najmanjšimi manjšinami v Iraku, kot so Jazidi. Zatrdil je, da sta svoboda vesti in svoboda veroizpovedi “temeljni pravici”, ki ju je treba priznavati povsod. Molil je za mir na Bližnjem vzhodu, še posebej v Siriji, in izrazil upanje, da bo svet “potoval od konflikta k enotnosti.” Frančišek se je spomnil tudi žrtev vojne proti terorizmu: “Ko je na severu te cenjene države divjal terorizem, je barbarsko uničil del čudovite verske dediščine, vključno s cerkvami, samostani in bogoslužnimi kraji različnih skupnosti.”

Papež Frančišek je v nedeljo, 7. marca, obiskal Mosul na severu države in molil za žrtve vojne, še zlasti za žrtve džihadistov Islamske države. To drugo največje mesto v Iraku je bilo pod okupacijo Isisa od 2014 do 2017.

“Če je Bog bog miru, kar je, potem je narobe, da se vojskujemo v njegovem imenu,” je dejal papež na trgu Hoš al Bieja v središču Mosula, na katerem stojijo štiri zdaj močno poškodovane cerkve. “Če je Bog bog ljubezni, kar je, potem je narobe, da sovražimo naše brate in sestre,” je dodal papež.

“Danes molimo k vsemogočnemu Bogu za vse žrtve vojne in oboroženih konfliktov. Tu v Mosulu so tragične posledice vojne in sovražnosti še posebej vidne. Kako kruto je, da je bila ta država, zibelka civilizacije, prizadeta s tako barbarskim udarcem, ko so bila uničena starodavna svetišča, na tisoče ljudi – muslimani, kristjani, jazidi in drugi – pa so bili prisilno pregnani ali ubiti,” je opozoril papež, ki je dodal: “Danes vendarle poudarjamo naše prepričanje, da je bratstvo bolj vztrajno od bratomora, da je upanje močnejše od sovraštva, da je mir močnejši od vojne.”

Zatem se je podal v mesto Karakoš, ki leži približno 30 kilometrov vzhodno od Mosula. To mesto je bilo dom velike krščanske skupnosti, dokler ga džihadisti Islamske države niso povsem razdejali, njegove prebivalce pa pregnali. Na severu Iraka je bilo pobitih in pregnanih več tisoč kristjanov, svetišča in cerkve pa uničene. Polovica kristjanov je pripadnikov kaldejske katoliške Cerkve, ostali so protestanti, pripadniki armenske pravoslavne Cerkve in drugi. Večina kristjanov je živela v severnoiraški pokrajini Ninive, kjer mnogi še vedno govorijo narečje aramejščine, ki je bil jezik Jezusa Kristusa. Papeža so pozdravili s petjem hvalnic in oljčnimi vejicami.

“Ne nehajte sanjati. Ne predajte se. Ne izgubite upanja!” jih je ob mimohodu bodril Frančišek in dodal: “Zdaj je čas za obnovo in nov začetek.”

Na letališču v Erbilu se je papež sestal s predsednikom iraškega Kurdistana Nehirvanom Barzanijem in njegovim nečakom Masrurjem Barzanijem, sicer predsednikom tamkajšnje regionalne vlade. Papeža Frančiška je pri maši na stadionu Franso Hariri v Erbilu na severu Iraka pozdravilo več tisoč vernikov. Maša je potekala ob poostrenih varnostnih ukrepih, saj je prav to mesto veljalo za enega najbolj tveganih delov njegovega obiska v Iraku, v Erbilu je bilo namreč letališče pred dvema tednoma tarča raketnega napada, ki so ga izvedli proiranski skrajneži.

V svoji pridigi je papež pozval proti korupciji in zlorabi oblasti: “Nujno je, da iz naših src in iz Cerkve izženemo zli vpliv moči in denarja!”, pa tudi k solidarnosti z verujočimi: “Moramo biti odgovorni in ne smemo zgolj nemo gledati, ko naši bratje ali sestre trpijo! /…/ “V času, ki sem ga preživel med vami, sem slišal glasove bolečine in izgube, a tudi glasove upanja in tolažbe,” je še dejal papež in dodal: “Irak bo vedno ostal z mano, v mojem srcu.”

Vernike je pozdravil z vožnjo v papamobilu po stadionu, ki je poimenovan po iraškem kristjanu, ki so ga pred 20 leti ubili islamski skrajneži.

Papež Frančišek se je z letalom vrnil v Rim v ponedeljek. Na letalu je imel tiskovno konferenco, med katero je označil ajatolo Al Sistanija za “modrega in Božjega moža” in poudaril misel o bratstvu med vsemi ljudmi sveta, “zato moramo skupaj hoditi kot bratje in sodelovati z vsemi verstvi!” V pogovoru s časnikarji je dejal, da ga je srečanje z Al Sistanijem samo še utrdilo v prepričanju, da gre za svetega moža, ki si prizadeva za dobro vseh, povedal je, da ga je presenetilo to, da ga je dvakrat pozdravil in pri tem vstal, čeprav tega z nikomer ne naredi in zato: “Ljudem, ki iščejo in se zavzemajo za poti bratstva, moramo pokazati svete može, ki so nam blizu.” Zaustavil se je tudi pri pojavu migracij in ponovno zatrdil, da ima vsak človek pravico do dostojnega življenja. Papež je tudi namignil, da bo kmalu odšel na obisk v Libanon, ki je “širokogrudno sprejel dva milijona sirskih beguncev”. Iskreno je tudi povedal, da se počuti utesnjeno, ker ne more imeti neposrednega stika z verniki, pa tudi, da se sam drži navodil za boj proti virusu covid-19. Dejal je, da je čas med pandemijo doživljal kot zapor, saj je le neposreden stik z verniki tisti, ki ga potrjuje, mu daje pristen občutek pripadnosti. Tople besede je imel za srečanje z očetom malega Alana Kurdija, čigar fotografija – utonil je med begom, morje ga je odvrglo na turško obalo – je pretresla svet. Še bolj ga je pretreslo srečanje z mamo malega otroka, ki je umrl med bombardiranjem islamskih skrajnežev v Mosulu: “Rekla je eno samo besedo: odpuščanje. Ganila me je. Mama, ki reče: ‘Odpuščam in prosim odpuščanje za tiste, ki so to storili. To besedo smo izgubili, v zameno znamo zelo dobro zmerjati, obtoževati izjemno dobro, jaz prvi. Toda odpustiti … odpustiti sovražnikom: To je čisti evangelij.” Papež Frančišek je spregovoril tudi o tem, kako ga je prizadel pogled s helikopterja na porušeni Mosul, in se na glas vprašal, kdo so tisti ljudje, ki prodajajo orožje skrajnežem, saj se nikdar ne ve, kdo so. Ob koncu pogovora je na mednarodni dan žena povedal, da je od nekdaj bilo tako, da so bile žene bolj pogumne od mož. A so tudi danes sužnje in ponižane in se moramo zato vsi boriti za dostojanstvo žena, kajti: “Žene so tiste, ki imajo odločilno vlogo v zgodovini, tudi danes.”

Apostolski nuncij v Iraku, Slovenec msgr. Mitja Leskovar, ki je bil eden najbolj zaslužnih za pripravo papeževega potovanja v Irak, se je tik pred papeževim obiskom okužil z virusom covid-19 in zato svetega očeta ni mogel spremljati.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme