Odprta vprašanja, pa tudi spodbudne novice

Pogovor / Katja Pasarit

Na področju šolstva je vselej živahno. Zmeraj se kaj dogaja v pozitivnem in negativnem smislu, vedno nas kaj pretrese, preseneti in kdaj tudi razveseli. Na tem šolskem vrtiljaku zdaj že kar nekaj let sedi tajnica Sindikata slovenske šole (SSŠ) Katja Pasarit, ki je v krajšem pogovoru komentirala aktualne pereče teme v slovenskem šolstvu v Italiji.

Šolsko leto se končuje, toda področje šolstva nikoli ne miruje in po tem nenehno razburkanem morju pluje tudi Sindikat slovenske šole, kajne?

Tako je. Zaključuje se lanski redni natečaj za učno osebje srednje in višje šole, do 10. junija bo tudi možno posodobiti lestvice GPS, lestvice ATA pa do 28. junija. Kočljiva zadeva je zamrznitev dveh mest vodij uprave na liceju Anton Martin Slomšek in na zavodu Žiga Zois v Trstu. To so bolj ali manj pereče zadeve, s katerimi se SSŠ vsakodnevno ukvarja.

Glede natečajev za zaposlitev učnega osebja vseh stopenj lahko povemo, da so jih lansko leto speljali kar nekaj in da smo jih zelo potrebovali. Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost namreč predvideva redne razpise natečajev za zaposlitev učnega osebja. V teh dneh se zaključujejo tisti, ki so bili razpisani decembra lani. Pri sindikatu upamo, da bo dekret izšel pred 30. junijem, tako da se bodo suplenti, ki so bili na natečaju uspešni, lahko vpisali v prvi pas lestvic GPS. Rok za vpis oz. za posodobitev GPS lestvic zapade 10. junija. Ta seznam se posodablja vsake dve leti; postopek je digitalen, saj poteka preko portala POLIS – Istanze on line.

V soboto, 1. junija, pa so se sklenili vpisi za nov natečaj, v katerem je razpisanih res lepo število mest tako za srednjo kot za višjo šolo.

Problem pomanjkanja učnega in neučnega osebja je stalnica …

Ta težava se kaže na vsedržavni ravni in tudi naše šole niso iz tega izvzete. Mesta tako učnega osebja kot neučnega osebja se krijejo s pogodbami za določen čas. V zadnjem času je v javnosti močno odjeknila novica o zamrznitvi dveh mest vodij uprave, eno na liceju Antona Martina Slomška, drugo na tehničnem zavodu Žiga Zois v Trstu. Povod vsega tega je ministrska uredba št. 127 z dne 30. junija 2023. Takrat se namreč začne kočljiva zgodba, ki govori o racionalizaciji šolske mreže na vsedržavni ravni, v katero spadajo tudi naše šole. Mnenje Deželne šolske komisije je glede šolske mreže obvezno in obvezujoče, a kljub negativnemu mnenju, ki ga je omenjena komisija izdala decembra lani, je zadeva stekla. Za ohranitev teh dveh mest se je tako našla le začasna rešitev, ki predvideva premik obeh mest iz obveznega seznama na dejanski seznam osebja.

Vsa civilna družba se je na to težavo takoj odzvala in se zavzela za njeno reševanje. Nastalo je kar nekaj zapisov in pisem, s to problematiko se ukvarja več akterjev in upamo, da se bo zaskrbljujoče stanje rešilo.

Omenili ste lestvice in kandidate za učno osebje … Je šolska kariera še privlačna?

Jaz mislim, da ja. Vsaj tako občutim, saj me več kandidatov pokliče in pride k meni na razgovor, kjer jim skušam odpraviti nekatere dvome ali razrešiti birokratske ovire pri uresničevanju njihove želje, tj. postati učitelj, odnosno profesor.

Neskončna zgodba je tudi priznavanje študijskih naslovov in strokovnih izpitov. Čeprav smo v EU in bi kazalo, da bi teh ovir ne bilo oz. da bi bile vsaj lažje premostljive, ni tako. Med državami so na univerzitetni ravni marsikatere razlike, predvsem glede števila kreditov na posameznih študijskih poteh. To sproži kompleksne težave in vprašanja. Temu se je dodala še nepotrebna novost. Do danes je bil za priznavanje univerzitetne študijske poti oz. študijskih in posledično strokovnih naslovov pristojen Deželni šolski urad. Danes je ta pristojen zgolj za priznavanje strokovnih izpitov, univerze pa so postale pristojne za priznavanje študijskih naslovov. Birokratska pot je za študenta, ki se vrne iz tujine in bi rad ostal in deloval na našem območju, tako res razgibana. Škoda, ker bi bilo res veliko primernih in usposobljenih kandidatov, ki brez priznanega študijskega naslova in strokovnega naziva nimajo na šoli istega statusa kot kandidati, ki so opravili študij v Italiji. Vsekakor pozitivno gledam na število kandidatov, ki se vsako leto odloča za kariero v šolstvu in se preizkuša v šolskem poklicu, zato še enkrat izkoristim poziv, naj se morebitni zainteresirani vpišejo v lestvice do 10. junija na že prej omenjeni platformi.

Pred kratkim so potekale volitve v Višji šolski svet. Kakšna je vloga tega organa?

Vloga je posvetovalne narave. Svet je sestavljen iz 36 članov, 18 jih imenuje ministrstvo za šolstvo, ostalih 18 pa se izvoli. Za slednje se je 7. maja na volitvah, ki so potekala na vseh šolah vseh vrst in stopenj, izreklo učno in neučno osebje na vsedržavni ravni. Naloga sveta je pregledovanje posameznih listin, ki prihajajo z ministrstva za šolstvo. Sledijo pogovori, debate in nazadnje Višji šolski svet izda mnenje, ki pa ni obvezujoče. Včasih ta mnenja upoštevajo, drugič ne, v tem primeru pa je vseeno pomembno, da mnenja ostanejo zapisana v aktih. Rezultatov volitev ministrstvo za šolstvo do danes ni objavilo.