Odprli so Pahorjevo knjižnico

“V svojem življenju sem bil skozi vagabund. Taka usoda je posledično doletela tudi moje knjige. Vse do danes… ”
S temi besedami je Boris Pahor nagovoril množico domačinov, ki so v nedeljo, 6. oktobra, v proseškem Kulturnem domu delili s pisateljem veselje, saj je njegova knjižnica končno dobila dom. Tega so pristojni Zadruge Kulturni dom Prosek Kontovel uredili v zgornjih prostorih prenovljenega poslopja na osrednji proseški ‘prometnici’. “Glede na količino knjig sem računal, da bi morala soba meriti vsaj 8 metrov v dolžino. Ta prostor docela odgovarja naši potrebi”, je dejal pisatelj, letošnji stoletnik, ko si je pred rezom traku ogledal lično in veliko sobo. Na steni so bile po vsej dolžini položene police, polne Pahorjevih knjig: zaslediti je bilo besedila v slovenskem, italijanskem in francoskem jeziku. V sobo so prinesli tudi pisateljevo pisalno mizo, nanjo položili nekaj nagrad in umetniških del, ki jih je pisatelj v preteklosti prejel v dar. Na stenah so visele fotografije iz pisateljevega osebnega arhiva, slike, ki so mu jih poklonili prijatelji-likovniki (Hlavaty je na svoji sliki zapisal Pahorju posvetilo) in nekatera prestižnejša priznanja (na primer priznanje, s katerim so Pahorju v Franciji podelili Legion d'Honneur). Gre skratka za pravi muzej, v katerem bo interesent lahko listal po vseh številkah revije Zaliv, ki jo je Pahor dolga leta urejeval, segal med drugim po pisateljevih delih v izvirniku in v številnih prevodih ter po Pahorjevi korespondenci; na voljo bo obiskovalec imel tudi zvočne in video zapise, ki jih je Pahor posnel za radijske in televizijske postaje. Ves knjižni fond, ki šteje okrog 6000 enot, so po jeziku in vsebini del začasno uredile domačinke. Med njimi je knjižničarka Ksenja Majovski izrazila željo, da bi knjižni material vstavili v seznam COBISS. Knjižnica bo najprej ponujala konzultacijo Pahorjevih knjig, v prihodnje pa bo mogoča tudi izposoja na dom.
“Sprašujete me, na katero knjigo sem najbolj navezan? Nedvomno na študijo Lava Čermelja, ki je leta 1936 v angleščini seznanjal evropsko javnost o tem, kaj je fašizem delal v naših krajih”, nam je povedal Pahor, preden je ob prisotnosti svojcev, predsednika pokrajinskega sveta Maurizia Vidalija, deželnega svetnika in domačina Stefana Ukmarja, predsednika Sveta slovenskih organizacij (in prav tako kontovelskega domačina) Draga Štoke in pristojnih Zadruge Kulturni dom Prosek Kontovel prerezal trak s slovensko trobojnico. “To je najlepši odgovor tistim, ki so nekoč sežigali naše slovenske knjige in knjižnice. Današnji tretutek naj bo obenem posvečen tudi vsem taboriščnikom, usodo katerih je lepo orisal pesnik Igo Gruden”. Pahor je na podvig domačinov zelo ponosen, “sami bodite zadovoljni, saj take knjižnice v podobnih vaseh od Trsta do Pariza ne boste našli”, je povedal pisatelj, preden je sedel v prvo vrsto velike dvorane, da bi spremljal kulturni program, ki ga je uvedla gledališka priredba njegove novele Metulj na obešalniku. V krajši postavitvi so ob režijski zamisli Nicole Starec nastopali mladi člani domačega dramskega društva Jaka Štoka. Spregovoril je nato predsednik Zadruge Kulturni dom Jan Sossi, ki je obnovil priprave in izvedbo projekta Pahorjeve knjižnice. Izpeljava načrta je bila res zahtevna, z doslednim delom in kančkom trme pa je lahko končno prišlo do prazničnega dne. Projekt je finančno podprl Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, svoj doprinos pa so prispevali tudi privatni sponzorji in Proseški Jus. Soba, v kateri se je veliko let zbiral Mladinski krožek Prosek-Kontovel, je bila v izredno slabem stanju, tako da je korenita prenova zadevala zlasti pod, strop pa so izolirali in v prostor namestili še klimatsko napravo. Tako je ves objekt, katerega spodnje prostore so prenovili pred tremi leti, končno urejen in funkcionalen.
Prof. Tatjana Rojc je občinstvu predstavila Pahorjevo monografijo Tako sem živel, ki je ob njegovi letošnji stoletnici izšla pri Cankarjevi založbi, sam pisatelj pa je nato stopil na oder in spregovoril o svoji knjižnici. Življenje pisatelja je bilo tesno povezano s knjigami, ki jih je v dolgih desetletjih kopičil in kopičil. Hranil jih je na več krajih, enotne lokacije pa žal niso nikoli doživele. “Velik del moje knjižnice je dolga leta zgledno hranil Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček. Naš deželni svetnik Igor Gabrovec si je veliko prizadeval, da bi mojo knjižnico namestili v Narodnem domu, a žal se ta želja ni izpolnila”, je dejal Pahor. Pisatelj živi pod Kontovelom in redno zahaja na Prosek. Nekega dne se je v vaški kavarni pri Jagodi skoraj po naključju porodila misel, da bi njegov knjižni fond namestili v zgornje prostore proseškega Kulturnega doma. Člani Zadruge so se za to varianto takoj ogreli in pisateljevim knjigam, ki pričajo zlasti o njegovih literarnih, zgodovinskih in socioloških zanimanjih ter dejansko na drugačen način prikazujejo njegovo osebnost, našli primeren in dostojanstven prostor. Tega se veseli tudi sam Pahor, pa čeprav se ne nahaja ravno v mestu: “Smo pa vsekakor v tržaški občini, tako da, kdor nas sili sem na Kras, češ da spadamo tja daleč, stran od mesta, lahko gladko obmolkne”, je pristavil pisatelj, ki je nato še enkrat potrdil ponos, ki ga čuti do svoje slovenske kulture. Ta odnos je docela prišel do izraza v dokumentarcu Pisatelj onkraj senc, ki ga je za deželni sedež RAI posnela Tatjana Rojc in so ga bili Prosekarji in Kontovelci deležni v sklepnem delu pomembnega kulturnega večera.
IG

Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme